Šlo je za enkraten dogodek, ki je sicer prerasel običajno otroško igro pri kepanju (tožnik je dobil dve buški na glavi, modrico na korenu nosu in modrice po obeh kolenih, doživel pa je tudi stres), kakšno drugo nasilno ravnanje toženčevega sina ob drugih dogodkih pa ni bilo ugotovljeno. Ugotovljeno ni bilo niti kako drugo neprimerno obnašanje, ki bi lahko opozorilo toženca, tudi opozoril drugih staršev ali same šole ni bilo. Nasprotno, dejanske ugotovitve o otrokovem obnašanju so take, da njegovih staršev niso zavezovale k posebnemu in drugačnemu ukrepanju.
Samo en nasilen dogodek, s katerim otrok povzroči škodo, sam po sebi ni podlaga za odškodninsko odgovornost njegovih staršev, saj ne gre za odgovornost brez krivde.