KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00006407
KZ-1 člen 209, 209/1, 228, 228/1. ZKP člen 105, 105/2, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 373, 386.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - kaznivo dejanje poneverbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - konkretizacija navedb - kršitev pravice do obrambe - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - izvršitvena ravnanja - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - subjektivni element kaznivega dejanja - določna opredelitev kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - premoženjskopravni zahtevek
Kaznivi dejanji opisani v izreku napadene sodbe v točkah I/1 in I/2 po oceni pritožbenega sodišča vsebujeta vse zakonske znake obdolžencu očitanih kaznivih dejanj. Tako je glede kaznivega dejanja pod točko I/1 z navedbo, da se je obdolženi s tem, ko je sklenil komisijsko pogodbo o prodaji z oškodovancem P. G. ter se pri tem zavezal, da bo zanj družba Š. d.o.o. prodala motorno kolo in da bo kupnino po prodaji nakazal na TRR G., pri čemer je zamolčal, da je družba prezadolžena in mu ves čas prikazoval, da mu bo kupnino nakazal, kaznivo dejanje zadosti konkretizirano, s tem pa so določno opisana tudi konkretna ravnanja obdolženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00003240
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5. ZPP člen 108, 108/1, 108/5. ZDavP-2 člen 15, 15/1, 15/2. ZFU člen 46, 46/4, 49, 60, 60/2. ZUPJS člen 48.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - davčna tajnost
Pri vložitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks je bistvenega pomena, da stranka (ter tudi njeni družinski člani) v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks poda soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Davčno tajnost predstavljajo praktično vsi podatki o premoženjskem stanju osebe, zato je bistvenega pomena, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke pred tem za pridobitev teh podatkov pridobi takšno soglasje stranke in njenih družinskih članov.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - trditvena in dokazna podlaga - odločanje o začetku stečajnega postopka - postopek osebnega stečaja - posebna pravila o stečajni masi - dopolnitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja
Pritožnica zatrjuje kršitev pravil postopka, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo s tem, ker je upoštevalo trditve in dokaze, ki jih je upnik zatrjeval in predložil šele v dopolnitvi predloga za začetek stečajnega postopka, torej šele po pritožničinem nasprotovanju predlogu za začetek stečajnega postopka. Ta pritožbena navedba ni utemeljena. Pritožnica najprej ne pove, katero postopkovno pravilo ZFPPIPP je sodišče s tem prekršilo. Iz določbe 239. člena ZFPPIPP izhaja, da sodišče na naroku izvede dokaze o upnikovi procesni legitimaciji za vložitev predloga in o tem, ali je dolžnik insolventen, in odloči o upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka na podlagi izida dokaznega postopka.
Ravnanje tožnika je razlog za izključitev odgovornosti tožene stranke, ne pa za njeno deljeno odgovornost. Tožnik je hranil umetniške slike nezaščitene v kleti, to pa je prostor, ki ni namenjen hrambi likovnih del, predvsem ne tistih na papirju. Tožnik niti ni trdil, da morebiti ne bi imel nobene druge možnosti za hrambo (četudi kratkotrajno) umetniških slik. Povprečno razumen človek tako ne ravna, takšno hrambo umetniških slik pa je mogoče opredeliti kot ravnanje, ki pomeni privolitev k nastanku škode in izključuje odgovornost tožene stranke. Slednja ne more biti odškodninsko odgovorna za negativne posledice, ki jih objektivno sploh ni mogla predvideti (hramba umetniških slik v kleti).
Stališče, kot ga je smiselno zavzelo tudi sodišče prve stopnje (po katerem bi moral podizvajalec na določenem objektu preverjati dela vseh ostalih podizvajalcev oziroma preverjati prav vse možne vzroke, ki bi lahko vplivali na njegov del pogodbene obveznosti), je po presoji višjega sodišča neživljenjsko.
ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.. - člen 4.
davki in prispevki - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
pravica do stikov otroka s starši - začasna ureditev stikov - prepoved stikov z otrokom - načelo največje otrokove koristi - ogroženost otroka - nasilno obnašanje - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi
Očetov nekritičen odnos do ravnanj nasilništva ter njegove vedenjske posebnosti, ki hčerko vznemirjajo in jo spravljajo v stisko, so tisti razlog, na podlagi katerega je sodišče utemeljeno zaključilo, da je v dekličino največjo korist, da se stiki z očetom začasno prepovejo.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - grožnja
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da grožnja z napadom na življenje in telo, kot jo predstavlja dostavljena kuverta z nabojem kalibra 9 mm in elektronsko sporočilo s sklicevanjem na naboj kalibra 9 mm, kot se uporablja v službenih pištolah policistov, predstavljata hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, in da je tožnik ravnal naklepno. Opisana kršitev ima vse znake kaznivega dejanja grožnje po 135. členu KZ-1, ki ga stori, kdor komu, zato da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo (prvi odstavek 135. člena KZ-1) ali kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti dvema ali več osebam ali z grdim ravnanjem ali z orožjem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak način da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari (drugi odstavek 135. člena KZ-1).
Drži sicer pritožbeno stališče, da je zastarana terjatev še vedno veljavna terjatev, ki jo je dopustno izpolniti in takšna izpolnitev tudi velja (342. člen OZ). Zastaranje je pravno relevantno v trenutku, ko se dolžnik nanj sklicuje. Naslovno sodišče ne pričakuje od upnika, da bo s priglasitvijo terjatve že vnaprej moral predvidevati morebitne ugovore stečajne upraviteljice. Vendar pa je dolžan v skladu s 60. členom ZFPPIPP navesti vsa pravno relevantna dejstva in zanje predložiti dokaze v takšnem obsegu, da bo stečajni upraviteljici omogočen njen preizkus.
gradnja avtocest - škoda - odškodninska odgovornost dars - odškodninska odgovornost države - pasivna legitimacija DARS
Ker je tudi po ZDARS (Ur. l. RS št. 57/93), veljavnem v času izvajanja del, zaradi katerih naj bi tožeči stranki nastala škoda, tožena stranka opravljala posamezne naloge v zvezi z izgradnjo avtoceste za račun države in ne za svoj račun, za škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi izgradnje avtoceste, ne more biti odškodninsko odgovorna.
ZDR člen 155, 156.. ZObr člen 97f.. - člen 4, 4/2, 4/2-1.. ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.
plača - plačilo dodatkov - neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija - napotitev na delo v tujini - davki in prispevki
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine.
sodba na podlagi odpovedi - umik tožbe - odpoved tožbenemu zahtevku - pripoznava tožbenega zahtevka
V izreku izpodbijane sodbe tožbeni zahtevek, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo, ni konkretno določen. Izrek sodbe je zato nerazumljiv.
Ker je odpoved tožbenemu zahtevku dokončna in se na podlagi le-te šteje, da je o tožbenem zahtevku meritorno odločeno, se lahko tožeča stranka tudi po tem, ko je umaknila tožbo, odpove tožbenemu zahtevku. Ker se je tožeča stranka odpovedala tožbenemu zahtevku, kljub temu, da sta pritožnici tožbeni zahtevek med postopkom pripoznali, niso bili podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Pripoznava tožbenega zahtevka, ki ga več ni, nima nobenega učinka.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006164
OZ člen 168, 174.
odškodninska odgovornost delodajalca - premoženjska škoda - vzročna zveza - izguba na zaslužku - pretrganje vzročne zveze - mesečna renta
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je od 23. 5. 2016 dalje prekinjena vzročna zveza med nastajajočo premoženjsko škodo (izgubo dohodka) in škodnim dogodkom z dne 22. 5. 2010, za katerega je bila krivdno odgovorna toženka. Tožeča stranka se ni odzvala na povabilo tožene stranke, da se zglasi v kadrovski službi zaradi nadaljevanja delovnega razmerja v okviru preostale delovne zmožnosti v invalidskem podjetju. S tem je preprečila možnost za svojo zaposlitev in pridobitev prihodkov iz tega naslova. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za plačevanje mesečne rente od 23. 5. 2016 dalje utemeljeno zavrnilo.
Pritožba zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, je nedovoljena, zato jo je potrebno zavreči.
Pravno podlago za izrek denarne kazni je sodišče imelo v določbi 11. člena ZPP, po kateri jo sme izreči v primeru, ko udeležencu v postopku z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljal svoje pravice. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da zaporedno vlaganje enakih vlog oziroma pravnih sredstev, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj, pomeni zlorabo pravice do sodnega varstva. Pri zlorabi pravice gre, med drugim, tudi v primeru takšnega uveljavljanja pravice, ki je v nasprotju z njenim namenom. Ravnanje, ko tožena stranka iz ponavljajočih se razlogov nekritično vlaga popolnoma enake vloge - pritožbe, z enako vsebino, meji na tako zlorabo procesnih pravic, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno sankcioniralo po določbi 11. člena ZPP.
ZPP člen 78, 78/1, 335, 335-4, 336. ZGD-1 člen 32, 515, 515/1.
zavrženje pritožbe - nepopolna pritožba - podpis pritožnika - družba z omejeno odgovornostjo - zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo
Tožena stranka je družba z omejeno odgovornostjo. Takšno pravno osebo zastopa zakoniti zastopnik. Zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo je poslovodja (direktor). Tako določata 32. člen in prvi odstavek 515. člena ZGD-1. Pritožbo mora torej podpisati zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka sprejela sklep o zmanjšanju števila zaposlenih na delovnem mestu ključavničar-monter za dva delavca, in da je za navedeno delovno mesto imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi tudi tožnik, ter da so se delovne naloge razporedile med ostale zaposlene. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožniku zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, saj je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00003484
ZFPPIPP člen 121, 121/2, 376, 396. OZ člen 5. URS člen 156.
ustavitev postopka osebnega stečaja - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka - načelo vestnosti in poštenja - namen stečajnega postopka - postopek za oceno ustavnosti
Dolžnik s trditvami, da je upnik pri predlaganju postopka osebnega stečaja nad dolžnikom zavedel sodišče, s pritožbo ne more doseči ustavitve stečajnega postopka. Bi pa tovrstne razloge lahko uveljavljal v morebitnem odškodninskem postopku zoper upnika, ki naj bi ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
Po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka se v pravilnost izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka ni več mogoče spuščati. Obnova postopka pa v stečajnem postopku ni dopustna. Če dolžnikovo premoženje ne zadošča za celotno poplačilo vseh terjatev, imajo vsi njegovi upniki pravico doseči poplačilo svojih terjatev v enakem deležu kot drugi upniki in hkrati s poplačilom drugih upnikov. Zaradi tega so v ZFPPIPP nekatera vprašanja urejena drugače kot v ZPP. Zaradi upoštevanja temeljnih načel insolvenčnega postopka obnova postopka, vrnitev v prejšnje stanje in ustavitev stečajnega postopka po pravnomočnosti sklepa od začetka stečajnega postopka po ZFPPIPP, niso dopustni.
Iz navedene, zelo natančne in obširne obrazložitve izpodbijane sodbe v točki 22 in 23 je povsem jasno in dovolj obrazloženo, v katerem delu je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo glede plačila vtoževane glavnice v znesku 1.362,14 EUR. Razen tega je v točki 33 obrazložitve izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje izrecno navedlo, da je upoštevaje vse navedeno, zahtevku tožeče stranke ugodilo v obsegu iz točke III izreka, v ostalem delu pa tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožeča stranka s posplošenimi navedbami ni podala zadostne trditvene podlage in glede na pojasnjeno ni dokazano, da naj bi bila upravičena do višjega zneska vtoževanih terjatev (točka IV izreka).
ZPP člen 99, 99/2, 99/3, 137. ZIZ člen 19, 19/1, 42.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - neutemeljeno izdano potrdilo o izvršljivosti - pravilna vročitev - pravnomočnost sodne odločbe - vročitev odločbe pooblaščencu - vročanje pisanj, če ima stranka več pooblaščencev - odpoved pooblastila
Sodna odločba je izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Sodišče oziroma organ, ki odloča o terjatvi na prvi stopnji v skladu z 19. členom ZIZ opremi sodno odločbo s potrdilom o izvršljivosti. Če je bilo to potrdilo neutemeljeno izdano, ga lahko razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal. Sodišče prve stopnje mora pri odločanju o (ne)utemeljenosti izdanega potrdila o izvršljivosti presojati samo, ali je bila sodna odločba strankam pravilno vročena, če je postala pravnomočna ter če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Če ugotovi, da ti pogoji niso bili izpolnjeni, mora neutemeljeno izdano potrdilo o izvršljivosti razveljaviti.
Preklic oziroma odpoved pooblastila učinkuje šele od naznanitve sodišču dalje, za nasprotno stranko pa od tedaj dalje, ko je s tem dejstvom seznanjena.