predlog za začetek postopka osebnega stečaja - trditvena in dokazna podlaga - odločanje o začetku stečajnega postopka - postopek osebnega stečaja - posebna pravila o stečajni masi - dopolnitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja
Pritožnica zatrjuje kršitev pravil postopka, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo s tem, ker je upoštevalo trditve in dokaze, ki jih je upnik zatrjeval in predložil šele v dopolnitvi predloga za začetek stečajnega postopka, torej šele po pritožničinem nasprotovanju predlogu za začetek stečajnega postopka. Ta pritožbena navedba ni utemeljena. Pritožnica najprej ne pove, katero postopkovno pravilo ZFPPIPP je sodišče s tem prekršilo. Iz določbe 239. člena ZFPPIPP izhaja, da sodišče na naroku izvede dokaze o upnikovi procesni legitimaciji za vložitev predloga in o tem, ali je dolžnik insolventen, in odloči o upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka na podlagi izida dokaznega postopka.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odločba o brezplačni pravni pomoči - proračunska sredstva - stroški postopka
Kadar je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč, je sodišče pri odločanju o pravdnih stroških vezano na odločbo pristojnega organa o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.
V razmerje med upravičencem oziroma izvajalcem brezplačne pravne pomoči in državo pravdno sodišče pri odmeri pravdnih stroškov ne posega.
Stališče, kot ga je smiselno zavzelo tudi sodišče prve stopnje (po katerem bi moral podizvajalec na določenem objektu preverjati dela vseh ostalih podizvajalcev oziroma preverjati prav vse možne vzroke, ki bi lahko vplivali na njegov del pogodbene obveznosti), je po presoji višjega sodišča neživljenjsko.
ZDR člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
neizkoriščen tedenski počitek - vojak - misija
V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, to je za odškodnino za premoženjsko škodo, do katere je upravičen delavec zato, ker ni mogel izrabiti prostih dni počitka, ampak je moral vse dni v tednu opravljati delo. Pripadnik Slovenske vojske je torej upravičen do odškodnine, ki je za vsak dan neizkoriščenega počitka enaka vrednosti 8-urnega delovnika.
soočenje prič - zaslišanje tajnega policijskega delavca - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kršitev pravice do obrambe - izzvana kriminalna dejavnost - pogoji za izrek pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe - nasprotja med razlogi o odločilnih dejstvih - ni razlogov o odločilnih dejstvih
Priče se smejo soočiti, če se njihove izpovedbe ne ujemajo glede pomembnih dejstev. To določbo je mogoče aplicirati tudi na konkretno procesno situacijo, ko je sodišče namesto zaslišanja tajnega delavca prebralo njegovo poročilo o tajnem delovanju.
Iz spisovnega gradiva je razvidno, da tajni delavec z M. P. sploh ni kontaktiral, temveč le s K. B., tako, da pri obtožencu kriminalne dejavnosti neposredno tudi izzivati ni mogel.
ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.. - člen 4.
davki in prispevki - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
ZPIZ-1 člen 101, 102, 102/1.. ZPIZ-2 člen 429, 429/3.. ZZRZI člen 40.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1, 196.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Po dokončni in izvršljivi odločbi drugostopenjskega organa ZPIZ tožnica kot invalid III. kategorije invalidnosti ni zmožna za opravljanje dela na delovnem mestu učiteljice predmetnega pouka po pogodbi o zaposlitvi, ki sta jo stranki sklenili dne 24. 4. 2014. V tem delu, tj. glede ugotovljene invalidnosti III. kategorije s pravico do dela na drugem delovnem mestu brez aktivnega pouka, je bila odločitev drugostopenjskega organa ZPIZ potrjena s pravnomočno sodbo pritožbenega sodišča. Zato je dne 17. 10. 2014 tožena stranka tožnici utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi z dne 24. 4. 2014 na delovnem mestu učiteljice predmetnega pouka - matematika in fizika zaradi invalidnosti in ji ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto učitelja s poučevanjem v podaljšanem bivanju.
Pritožba zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, je nedovoljena, zato jo je potrebno zavreči.
Pravno podlago za izrek denarne kazni je sodišče imelo v določbi 11. člena ZPP, po kateri jo sme izreči v primeru, ko udeležencu v postopku z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljal svoje pravice. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da zaporedno vlaganje enakih vlog oziroma pravnih sredstev, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj, pomeni zlorabo pravice do sodnega varstva. Pri zlorabi pravice gre, med drugim, tudi v primeru takšnega uveljavljanja pravice, ki je v nasprotju z njenim namenom. Ravnanje, ko tožena stranka iz ponavljajočih se razlogov nekritično vlaga popolnoma enake vloge - pritožbe, z enako vsebino, meji na tako zlorabo procesnih pravic, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno sankcioniralo po določbi 11. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006164
OZ člen 168, 174.
odškodninska odgovornost delodajalca - premoženjska škoda - vzročna zveza - izguba na zaslužku - pretrganje vzročne zveze - mesečna renta
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je od 23. 5. 2016 dalje prekinjena vzročna zveza med nastajajočo premoženjsko škodo (izgubo dohodka) in škodnim dogodkom z dne 22. 5. 2010, za katerega je bila krivdno odgovorna toženka. Tožeča stranka se ni odzvala na povabilo tožene stranke, da se zglasi v kadrovski službi zaradi nadaljevanja delovnega razmerja v okviru preostale delovne zmožnosti v invalidskem podjetju. S tem je preprečila možnost za svojo zaposlitev in pridobitev prihodkov iz tega naslova. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za plačevanje mesečne rente od 23. 5. 2016 dalje utemeljeno zavrnilo.
Tožena stranka ni dokazala, da je bil z delavci (tudi s tožnico) v predhodnih letih sklenjen dogovor, da se zaradi težke finančne situacije delavcem izplačuje plača, nekoliko nižja od pogodbeno dogovorjene in le delno, če bo denarni tok podjetju to omogočal, tudi regres za letni dopust. Zavzelo je pravilno stališče, da predstavitev situacije zaposlenim in tudi obvestilo zaposlenim ne predstavljata dogovora tožene stranke z delavci (tožnico) o znižanju plač ter zamiku in znižanju regresa za letni dopust. Zato je tožnica upravičena do plačila za opravljeno delo po pogodbi o zaposltivi.
aktivna legitimacija za vložitev predloga - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali s hišnim zaporom
Center za socialno delo ni oseba, ki bi v smislu določbe drugega odstavka 367. člena ZKP smela vložiti takšen predlog, vendar je sodišče prve stopnje spregledalo, da se je obsojeni na CSD obrnil kot prava neuka stranka in da je CSD vlogo na sodišče podal v njegovem imenu.
ZDR člen 90a.. ZDR-1 člen 91, 91/1, 92, 114, 114/1, 114/2, 114/2-3, 226.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga - starejši delavec - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - prenos dejavnosti
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnik ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dne 21. 3. 2014 ni bil varovana kategorija delavca pred odpovedjo. V tožnikovem primeru varstvo po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 ni veljalo, ker je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s toženo stranko že izpolnjeval pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi (tretja alineja drugega odstavka 114. člen ZDR-1). Tožnik je namreč že ob podpisu pogodbe s toženo stranko dne 28. 8. 2011, dopolnil 57 let in je ob upoštevanju 201. člena tedaj veljavnega ZDR, kot starejši delavec užival posebno varstvo, vključno s posebnim pravnim varstvom pred odpovedjo po prvem odstavku 114. člena ZDR.
OZ člen 275, 299, 299/1, 378, 378/1, 418, 418/1, 419, 419/1, 419/2. ZIZ člen 17, 17/1, 21, 21/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. ZJSRS člen 28, 28/1, 28/3, 28/4.
Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije - izterjava nadomestila preživnine - ugovor zoper sklep o izvršbi - zakonske zamudne obresti - izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - preživninska terjatev - prehod terjatve - zakonita subrogacija - obvestilo dolžniku - izpolnitev obveznosti - pravica do izjave - ugovor zastaranja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Obveznost Sklada, da o subrogaciji in svojem vstopu v položaj otroka kot upnika nemudoma obvesti preživninskega zavezanca, z vidika veljavnosti prehoda (dela) terjatve na Sklad ni pravno pomembna, njen pomen je le v tem, da se zagotovi seznanjenost preživninskega zavezanca s tem, komu bo moral v bodoče izpolniti (del) svoje preživninske obveznosti, da bo dosegel osvobajajoči učinek.
Upoštevaje dejstvo, da je upnik izvršilni naslov navedel in predložil šele v odgovoru na ugovor, v tej vlogi pa je tudi podal večino pojasnil in listinskih dokazov v zvezi z izterjevano terjatvijo, bi sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor zastaranja v odgovoru na upnikov odgovor na ugovor moralo upoštevati kot pravočasen in se do njega opredeliti vsebinsko.
sodba na podlagi odpovedi - umik tožbe - odpoved tožbenemu zahtevku - pripoznava tožbenega zahtevka
V izreku izpodbijane sodbe tožbeni zahtevek, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo, ni konkretno določen. Izrek sodbe je zato nerazumljiv.
Ker je odpoved tožbenemu zahtevku dokončna in se na podlagi le-te šteje, da je o tožbenem zahtevku meritorno odločeno, se lahko tožeča stranka tudi po tem, ko je umaknila tožbo, odpove tožbenemu zahtevku. Ker se je tožeča stranka odpovedala tožbenemu zahtevku, kljub temu, da sta pritožnici tožbeni zahtevek med postopkom pripoznali, niso bili podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Pripoznava tožbenega zahtevka, ki ga več ni, nima nobenega učinka.
ZPIZ-2 člen 6, 129, 129/1, 129/1-3, 133, 134.. ZPIZ člen 308.. ZDSS-1 člen 81, 81/2.
pokojninska doba - zavarovalna doba - delo na kmetiji - elementi delovnega razmerja - dokazni postopek
Za pritožbeno rešitev predmetne zadeve je edina odločilna dejanska ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožnik v vtoževanem obdobju, kljub zatrjevanim elementom delovnega razmerja na očetovi kmetiji, ni bil vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker ni bil prijavljen v zavarovanje, ni pridobil lastnosti zavarovanca, kaj šele, da bi domnevni delodajalec iz tega naslova obračunaval in plačeval predpisane prispevke. V obravnavanem primeru zato ni pogojev za ugodilno sodbo. Čeprav je tožnik kot družinski član delal na očetovi kmetiji, dela ni opravljal v pravnem razmerju, na podlagi katerega bi bil vključen v pokojninsko zavarovanje. Ob takšnem dejanskem stanju je potrebno zaključiti, da v predmetni zadevi ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 1. odst. 135. člena v zvezi s 126. členom TZPZ-64, niti 50. člena v zvezi z 48. členom ZTPPIZ-72, ki ju je za vštetje vtoževane zavarovalne dobe v pokojninsko dobo potrebno uporabiti glede na 3. alinejo 1. odstavka 129. člena ZPIZ-2.
ZPP člen 78, 78/1, 335, 335-4, 336. ZGD-1 člen 32, 515, 515/1.
zavrženje pritožbe - nepopolna pritožba - podpis pritožnika - družba z omejeno odgovornostjo - zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo
Tožena stranka je družba z omejeno odgovornostjo. Takšno pravno osebo zastopa zakoniti zastopnik. Zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo je poslovodja (direktor). Tako določata 32. člen in prvi odstavek 515. člena ZGD-1. Pritožbo mora torej podpisati zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo.
ZJU člen 68, 68/1, 68/1-2, 68/3, 69, 69/2.. ZDR-1 člen 56.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje začasno odsotnega delavca
Tožnica je po pogodbi o zaposlitvi za določen čas z dne 7. 5. 2015 nadomeščala javno uslužbenko na delovnem mestu (višji pravosodni svetovalec). Pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas na podlagi 2. točke prvega odstavka 68. člena ZJU gre za nadomeščanje individualno določene javne uslužbenke. Z nadomeščanjem začasno odsotne javne uslužbenke je tožena stranka nadomestila izpad del na delovnem mestu, za katero je začasno odsotna javna uslužbenka sklenila pogodbo o zaposlitvi. V pogodbi o zaposlitvi za določen čas je sicer določeno, da se sklepa za čas od 11. 7. 2015 do 26. 3. 2016, vendar se takšno obdobje veže na dejanski obstoj in trajanje razloga - začasne odsotnosti javne uslužbenke. Slednja je z imenovanjem na mesto okrajne državne tožilke dne 15. 9. 2015 izgubila status javne uslužbenke. Ker s tem dnem ni bila več zaposlena pri toženi stranki na delovnem mestu višjega pravosodnega svetovalca in ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo, je tožnica dejansko ni mogla več nadomeščati, s tem je odpadla podlaga tožničine pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Tožnica je po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas nadaljevala z delom na delovnem mestu višjega pravosodnega svetovalca na enak način, kot je dotlej delala na podlagi dotedanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vse do 26. 3. 2016. Zato se na podlagi 56. člena ZDR-1 v povezavi s 68. členom ZJU šteje, da je tožničina pogodba o zaposlitvi za določen čas prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.