CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00002244
ZPP člen 324, 454, 454/2, 496.
pogodba o upravljanju - stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja - sklepčnost tožbe - spor majhne vrednosti - sodba s skrajšano obrazložitvijo - pravni pouk - izvedba naroka - dokaz z zaslišanjem prič
Sodišče prve stopnje ni izdalo sodbe s skrajšano obrazložitvijo, v kateri bi moralo stranki pravno poučevati po 496. členu ZPP, temveč zgolj sodbo s polno obrazložitvijo po 324. členu ZPP. Sodišče ima zgolj možnost, da izda sodbo s skrajšano obrazložitvijo, in če je ni izkoristilo, s tem ni kršilo določb pravdnega postopka.
Dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne priče ali stranke, ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.
Za sklepčnost tožbe zadošča, da upravnik navede, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov, nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od vsebine in sklepčnosti ugovora toženca in vpliva na dokazanost njenega obstoja in višine (na vprašanje utemeljenosti zahtevka).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00006407
KZ-1 člen 209, 209/1, 228, 228/1. ZKP člen 105, 105/2, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 373, 386.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - kaznivo dejanje poneverbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - konkretizacija navedb - kršitev pravice do obrambe - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - izvršitvena ravnanja - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - subjektivni element kaznivega dejanja - določna opredelitev kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - premoženjskopravni zahtevek
Kaznivi dejanji opisani v izreku napadene sodbe v točkah I/1 in I/2 po oceni pritožbenega sodišča vsebujeta vse zakonske znake obdolžencu očitanih kaznivih dejanj. Tako je glede kaznivega dejanja pod točko I/1 z navedbo, da se je obdolženi s tem, ko je sklenil komisijsko pogodbo o prodaji z oškodovancem P. G. ter se pri tem zavezal, da bo zanj družba Š. d.o.o. prodala motorno kolo in da bo kupnino po prodaji nakazal na TRR G., pri čemer je zamolčal, da je družba prezadolžena in mu ves čas prikazoval, da mu bo kupnino nakazal, kaznivo dejanje zadosti konkretizirano, s tem pa so določno opisana tudi konkretna ravnanja obdolženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00003240
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5. ZPP člen 108, 108/1, 108/5. ZDavP-2 člen 15, 15/1, 15/2. ZFU člen 46, 46/4, 49, 60, 60/2. ZUPJS člen 48.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - davčna tajnost
Pri vložitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks je bistvenega pomena, da stranka (ter tudi njeni družinski člani) v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks poda soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Davčno tajnost predstavljajo praktično vsi podatki o premoženjskem stanju osebe, zato je bistvenega pomena, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke pred tem za pridobitev teh podatkov pridobi takšno soglasje stranke in njenih družinskih članov.
pojem protispisnosti - odločilna dejstva - zapisnik o zaslišanju
Protipravnost se nanaša na razloge v odločilnih dejstvih, v katerih mora biti vsebina listin ali zapisnika o izpovedbah pravilno povzeta in ne na pravilnost odločilnih dejstev kot so bila v razlogih sodbe ugotovljena.
ZDR člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
neizkoriščen tedenski počitek - vojak - misija
V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, to je za odškodnino za premoženjsko škodo, do katere je upravičen delavec zato, ker ni mogel izrabiti prostih dni počitka, ampak je moral vse dni v tednu opravljati delo. Pripadnik Slovenske vojske je torej upravičen do odškodnine, ki je za vsak dan neizkoriščenega počitka enaka vrednosti 8-urnega delovnika.
soočenje prič - zaslišanje tajnega policijskega delavca - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kršitev pravice do obrambe - izzvana kriminalna dejavnost - pogoji za izrek pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe - nasprotja med razlogi o odločilnih dejstvih - ni razlogov o odločilnih dejstvih
Priče se smejo soočiti, če se njihove izpovedbe ne ujemajo glede pomembnih dejstev. To določbo je mogoče aplicirati tudi na konkretno procesno situacijo, ko je sodišče namesto zaslišanja tajnega delavca prebralo njegovo poročilo o tajnem delovanju.
Iz spisovnega gradiva je razvidno, da tajni delavec z M. P. sploh ni kontaktiral, temveč le s K. B., tako, da pri obtožencu kriminalne dejavnosti neposredno tudi izzivati ni mogel.
Iz navedene, zelo natančne in obširne obrazložitve izpodbijane sodbe v točki 22 in 23 je povsem jasno in dovolj obrazloženo, v katerem delu je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo glede plačila vtoževane glavnice v znesku 1.362,14 EUR. Razen tega je v točki 33 obrazložitve izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje izrecno navedlo, da je upoštevaje vse navedeno, zahtevku tožeče stranke ugodilo v obsegu iz točke III izreka, v ostalem delu pa tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožeča stranka s posplošenimi navedbami ni podala zadostne trditvene podlage in glede na pojasnjeno ni dokazano, da naj bi bila upravičena do višjega zneska vtoževanih terjatev (točka IV izreka).
ZPP člen 78, 78/1, 335, 335-4, 336. ZGD-1 člen 32, 515, 515/1.
zavrženje pritožbe - nepopolna pritožba - podpis pritožnika - družba z omejeno odgovornostjo - zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo
Tožena stranka je družba z omejeno odgovornostjo. Takšno pravno osebo zastopa zakoniti zastopnik. Zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo je poslovodja (direktor). Tako določata 32. člen in prvi odstavek 515. člena ZGD-1. Pritožbo mora torej podpisati zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo.
ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.. - člen 4.
davki in prispevki - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
ZPP člen 99, 99/2, 99/3, 137. ZIZ člen 19, 19/1, 42.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - neutemeljeno izdano potrdilo o izvršljivosti - pravilna vročitev - pravnomočnost sodne odločbe - vročitev odločbe pooblaščencu - vročanje pisanj, če ima stranka več pooblaščencev - odpoved pooblastila
Sodna odločba je izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Sodišče oziroma organ, ki odloča o terjatvi na prvi stopnji v skladu z 19. členom ZIZ opremi sodno odločbo s potrdilom o izvršljivosti. Če je bilo to potrdilo neutemeljeno izdano, ga lahko razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal. Sodišče prve stopnje mora pri odločanju o (ne)utemeljenosti izdanega potrdila o izvršljivosti presojati samo, ali je bila sodna odločba strankam pravilno vročena, če je postala pravnomočna ter če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Če ugotovi, da ti pogoji niso bili izpolnjeni, mora neutemeljeno izdano potrdilo o izvršljivosti razveljaviti.
Preklic oziroma odpoved pooblastila učinkuje šele od naznanitve sodišču dalje, za nasprotno stranko pa od tedaj dalje, ko je s tem dejstvom seznanjena.
Ko med služnostnim upravičencem in lastnikom zemljišča ni konsenza glede izvedbe nujne poti na trasi, na kateri je ustanovljena, o tem odloči sodišče.
Ob odsotnosti zahtevka za dopustitev vzpostavitve konkretno opisane poti, ter ob odsotnosti trditev, da gre za tak način vzpostavitve poti, ki bo lastninsko pravico omejeval v čim manjši meri, predlagatelj ni izkazal za verjetno niti, da terjatev obstoji, niti, da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003899
ZDSS-1 člen 5, 5/1.. ZDR-1 člen 43, 184, 184/1.. OZ člen 131, 131/1.. ZVZD-1 člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stvarna pristojnost - krivdna odgovornost - soprispevek
Sodišče prve stopnje je v tem sporu odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka za povračilo škode, ki je tožniku nastala ob obravnavanem škodnem dogodku. Ugotovilo je, da je tožnik spornega dne kot zaposleni pri drugotoženi stranki opravljal delo varovanja proizvodne enote prvotožene stranke. Ta je imela svojo civilno odgovornost zavarovano pri stranskem intervenientu. Delovno sodišče je za odločanje v sporu zoper zavarovalnico pristojno le, kadar je ta tožena skupaj z delodajalcem (drugi odstavek 5. člena ZDSS-1). V obravnavanem sporu prvotožena stranka ni niti tožnikov delodajalec niti uporabnik, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom, niti zavarovalnica delodajalca. Prvotožena stranka je zgolj imetnik proizvodne enote, za varovanje te enote pa je imela sklenjeno pogodbo o storitvah zasebnega varovanja z drugotoženo stranko. Na območju te enote je tožnik opravljal delo varovanja in je prišlo do škodnega dogodka. S tem pa prvotožena stranka še ni pridobila lastnosti delodajalca, uporabnika ali zavarovalnice, zato je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je stvarno pristojno za odločanje v tem sporu zoper prvotoženo stranko.
Tožnik v tem sporu vtožuje povračilo škode, ki mu je nastala v posledici padca, do katerega je prišlo, ker se je spotaknil čez železno palico, ki je v višini približno 5 cm štrlela iz betonske podlage. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je podana krivdna odškodninska odgovornost drugotožene stranke (prvi odstavek 131. člena OZ), ker ta ni poskrbela za neovirano in varno hojo po dvorišču varovanega objekta na način, da bi odstranila železo, ki je štrlelo iz betonske podlage oziroma ga ustrezno označila in zavarovala. Ugotovilo je, da drugotožena stranka pred prevzemom varovanja varovanega območja ni (dovolj skrbno) pregledala. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje o krivdni odškodninski odgovornosti drugotožene stranke in o odstotnosti soprispevka tožnika k nastalemu škodnemu dogodku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka sprejela sklep o zmanjšanju števila zaposlenih na delovnem mestu ključavničar-monter za dva delavca, in da je za navedeno delovno mesto imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi tudi tožnik, ter da so se delovne naloge razporedile med ostale zaposlene. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožniku zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, saj je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca.
razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otrok - določitev preživnine - določitev stikov - stiki med počitnicami - stiki med šolskimi počitnicami - sprememba stikov - začasna odredba - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - predlog za izdajo začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe - otrokova korist
Kako bo posamezen od staršev z otroki preživel čas, ko so pri njem, je vprašanje različnih in raznolikih vrednot in prioritet posameznega starša in torej stvar njegove odločitve. Med dvema opcijama, ki otroku ne povzročata škode in sta mu v korist (česar pritožnica ne zanika), se sodišču (ne prvostopenjskemu ne pritožbenemu) ni treba odločati in se tudi ne sme, ker bi s tem prekomerno poseglo v pravice starša, ki mu jih v 54. členu zagotavlja Ustava RS.
O zahtevkih tožene stranke do tožeče stranke je bilo že odločeno v izvršilnem postopku na temelju verodostojne listine. Morebitni zahtevek na temelju neupravičene obogatitve bi bil neutemeljen, saj plačilo tožeče stranke toženi stranki ni bilo opravljeno brez temelja; temelj je bil v pravnomočnem sklepu o izvršbi. Toda tožeča stranka je trdila nekaj drugega, in sicer da je zahtevala plačilo na temelju posebne pogodbe, ki ni bila spoštovana. Zahtevala jih je torej na temelju 15. člena in prvega odstavka 239. člena OZ. O tem pa v okviru navedenega postopka še ni bilo odločeno. V tem postopku o njem še ni bil izveden noben dokaz zaradi tega, ker je prvostopenjsko sodišče videlo pravni temelj za takšen zahtevek v 190. členu OZ in nasl.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00003484
ZFPPIPP člen 121, 121/2, 376, 396. OZ člen 5. URS člen 156.
ustavitev postopka osebnega stečaja - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka - načelo vestnosti in poštenja - namen stečajnega postopka - postopek za oceno ustavnosti
Dolžnik s trditvami, da je upnik pri predlaganju postopka osebnega stečaja nad dolžnikom zavedel sodišče, s pritožbo ne more doseči ustavitve stečajnega postopka. Bi pa tovrstne razloge lahko uveljavljal v morebitnem odškodninskem postopku zoper upnika, ki naj bi ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
Po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka se v pravilnost izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka ni več mogoče spuščati. Obnova postopka pa v stečajnem postopku ni dopustna. Če dolžnikovo premoženje ne zadošča za celotno poplačilo vseh terjatev, imajo vsi njegovi upniki pravico doseči poplačilo svojih terjatev v enakem deležu kot drugi upniki in hkrati s poplačilom drugih upnikov. Zaradi tega so v ZFPPIPP nekatera vprašanja urejena drugače kot v ZPP. Zaradi upoštevanja temeljnih načel insolvenčnega postopka obnova postopka, vrnitev v prejšnje stanje in ustavitev stečajnega postopka po pravnomočnosti sklepa od začetka stečajnega postopka po ZFPPIPP, niso dopustni.
gradnja avtocest - škoda - odškodninska odgovornost dars - odškodninska odgovornost države - pasivna legitimacija DARS
Ker je tudi po ZDARS (Ur. l. RS št. 57/93), veljavnem v času izvajanja del, zaradi katerih naj bi tožeči stranki nastala škoda, tožena stranka opravljala posamezne naloge v zvezi z izgradnjo avtoceste za račun države in ne za svoj račun, za škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi izgradnje avtoceste, ne more biti odškodninsko odgovorna.
ZDR člen 155, 156.. ZObr člen 97f.. - člen 4, 4/2, 4/2-1.. ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.
plača - plačilo dodatkov - neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija - napotitev na delo v tujini - davki in prispevki
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine.
ZJU člen 68, 68/1, 68/1-2, 68/3, 69, 69/2.. ZDR-1 člen 56.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje začasno odsotnega delavca
Tožnica je po pogodbi o zaposlitvi za določen čas z dne 7. 5. 2015 nadomeščala javno uslužbenko na delovnem mestu (višji pravosodni svetovalec). Pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas na podlagi 2. točke prvega odstavka 68. člena ZJU gre za nadomeščanje individualno določene javne uslužbenke. Z nadomeščanjem začasno odsotne javne uslužbenke je tožena stranka nadomestila izpad del na delovnem mestu, za katero je začasno odsotna javna uslužbenka sklenila pogodbo o zaposlitvi. V pogodbi o zaposlitvi za določen čas je sicer določeno, da se sklepa za čas od 11. 7. 2015 do 26. 3. 2016, vendar se takšno obdobje veže na dejanski obstoj in trajanje razloga - začasne odsotnosti javne uslužbenke. Slednja je z imenovanjem na mesto okrajne državne tožilke dne 15. 9. 2015 izgubila status javne uslužbenke. Ker s tem dnem ni bila več zaposlena pri toženi stranki na delovnem mestu višjega pravosodnega svetovalca in ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo, je tožnica dejansko ni mogla več nadomeščati, s tem je odpadla podlaga tožničine pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Tožnica je po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas nadaljevala z delom na delovnem mestu višjega pravosodnega svetovalca na enak način, kot je dotlej delala na podlagi dotedanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vse do 26. 3. 2016. Zato se na podlagi 56. člena ZDR-1 v povezavi s 68. členom ZJU šteje, da je tožničina pogodba o zaposlitvi za določen čas prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.