ZLNDL člen 2, 3. ZTLR člen 12, 28, 28/2. ZZD člen 200, 201.
pridobitev lastninske pravice - prenos pravice uporabe - lastninjenje družbene lastnine - originarna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice - dobrovernost posesti
Pravna prednica tožene stranke ob uveljavitvi ZLNDL ni imela več pravice uporabe na navedenih nepremičninah, ker je slednja skupaj s prodanimi garažami ob sklenitvi prodajnih pogodb prešla na tožnike oziroma njihove pravne prednike kot kupce garaž.
Pravica uporabe na zemljiščih, na katerih stojijo obravnavane garaže, se je prenesla skupaj z lastninsko pravico na garažah. Poseben pravni naslov (pogodba) za prenos pravice uporabe na zemljišču ni bila potrebna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00002523
OZ člen 131, 131/1. ZDPra člen 7, 7/1, 9. ZPP člen 66, 67, 72, 339, 339/2, 339/2-2, 339/2-11. URS člen 23, 26. ZFPPIPP člen 122, 242, 242/2.
odškodninska odgovornost države za delo sodišča - pravilnost zastopanja - pristojnosti državnega pravobranilstva - predlog za izločitev sodnika - prepozen predlog - predpostavke odškodninske odgovornosti - protipravnost - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - družbenik stečajnega dolžnika - pravica do pritožbe družbenika - seznanitev s sklepom - nastanek materialne škode - vrednost poslovnega deleža
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ne obstoji element protipravnosti. Sklep o začetku stečajnega postopka se objavi na spletnih straneh v skladu s 122. členom ZFPPIPP. Družbenik stečajnega dolžnika ima položaj stranke šele v pritožbenem postopku proti temu sklepu. Zakon ne določa in tudi citirana ustavna odločba ne govori o tem, da bi sklep o uvedbi stečajnega postopka stečajno sodišče moralo vročiti osebno družbenikom stečajnega dolžnika. Po 2. točki 242. člena ZFPPIPP torej dobi stečajni dolžnik položaj stranke šele v pritožbenem postopku.
Tožnik zatrjuje v tožbi škodo, ki je enaka vrednosti poslovnega deleža stečajnega dolžnika v višini 4.334.500,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da te škode ni dokazal, saj je poslovni delež knjigovodska kategorija. Pravna relevantna škoda pa je dejanska škoda po OZ, ki bi jo naj tožeča stranka utrpela. Sodišče je nato ugotovilo, da je bil po opravljenem stečaju rezultat tak, da niso bili poplačani niti ločitveni upniki in da je bilo stečajne mase premalo za poplačilo vseh upnikov, kaj šele da bi bil preostanek, ki bi se vrnil družbeniku. Zato je sodišče pravilno sklepalo, da tožnik ni dokazal obstoja škode in vzročne zveze med zatrjevanim škodnim dogodkom in nastalo škodo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00006094
KZ-1 člen 230, 230/1.
preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - določna opredelitev kaznivega dejanja - nejasen izrek sodbe - nejasni razlogi sodbe
Vložen obtožni akt je obdolžencu med drugim očital, da je Zavodu za zaposlovanje predložil devet Zahtevkov za izplačilo delnega povračila nadomestila plač..., pri tem pa je vedel, da so podatki v navedenih zahtevkih neresnični, saj delavci, navedeni v zahtevkih, dejansko niso bili napoteni na čakanje na delo in so vsi opravljali redno delo ... Modificiran obtožni akt pa obdolžencu očita, da je vložil devet Zahtevkov za izplačilo delnega povračila nadomestila plač..., pri tem pa je vedel, da so podatki neresnični, saj vsi na njih navedeni delavci niso bili v navedenem obsegu ur na čakanju na delo... Zaradi takšne modifikacije je opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja nejasen, saj iz takšnega opisa ne izhaja, koliko delavcev ni bilo napoteno na čakanje in za koliko premalo jih je bilo napoteno. Le takšen opis bi obdolžencu omogočal učinkovito obrambo.Takšen nejasen opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja je odločilnega pomena tudi zato, saj je jasnost in konktretizacija opisa dejanja pomembna tako za učinkovito obrambo obdolženca, kot tudi podlaga sodišču prve stopnje pri tem, ko se odloča v primeru obsodilne sodbe, kakšno vrsto in višino kazenske sankcije bo izreklo obdolžencu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00006408
ZKP člen 502a, 502b, 502b/1, 502b/3, 502c, 502c/1.. KZ-1 člen 20, 20/2, 54, 211, 211/1, 211/3.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - nepravnomočna kazenska sodba - kazenska oprostilna sodba - nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - nastanek nepopravljive škode
Odprava ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi po izreku nepravnomočne oprostilne sodbe bi lahko prinesla tudi nepopravljive posledice, kot to navaja pritožnica, pri čemer izpostavlja tudi konkretno nevarnost, da bi obdolženci onemogočili ali precej otežili odvzem premoženjske koristi po končanem kazenskem postopku, bodisi z odtujitvijo ali z obremenitvijo premoženja ali z prenosom premoženja na povezane osebe oziroma gospodarske družbe, kar je tudi natančno opredeljeno in konkretizirano v predlogu tožilstva za podaljšanje predloga.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - standard verjetnosti
Veljavne določbe ZIZ ne omogočajo tako strogega stališča glede subjektivnega kriterija - nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem terjatev onemogočena ali precej otežena, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje. Glede na to, da ZIZ v drugem odstavku 270. člena kot pogoj določa alternativno (tudi) verjetno nevarnost, da je zaradi toženčevega postopanja uveljavitev terjatve precej otežena, je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik za verjetno izkazati tudi, da toženec s svojim premoženjem razpolaga v taki meri, da še preostalo premoženje ne bi več zadoščalo za njegovo poplačilo, materialnopravno zmotno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002703
ZPP člen 196.
tožba na nedopustnost izvršbe - vlaganja v nepremičnino - vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca - pridobitev solastninske pravice z vlaganji - nova stvar - enotno sosporništvo - subjektivne meje pravnomočnosti
Če so bila vlaganja in dela, izvedena v času obstoja zunajzakonske skupnosti tožnice in M. K., tako obsežna, da so spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine, je tožnica na originaren način pridobila (so)lastninsko pravico na nepremičninah že, ko je prišlo do spremembe identitete nepremičnin.
Zahtevka na zmanjšanje frčad sodišče prve stopnje ni zavrnilo iz razloga, ker bi ugotovilo, da je tožnica z njim soglašala, ampak ker je presodilo, da poseg kljub odsotnosti njenega soglasja ni predstavljal tistega pravno-relevantnega vznemirjanja, glede katerega bi bilo uveljavljanje negatornega varstva utemeljeno. Z ozirom na to, da pritožba tem za odločitev o omenjenem zahtevku ključnim (pravno-obarvanim) razlogom ustrezno (konkretno) ne oporeka, je njeno izpostavljanje neobstoja tožničinega soglasja samo za sebe neodločilno.
OZ člen 154, 154/1, 174, 174/1, 179. ZVCP-1 člen 25, 40, 40/4.
odgovornost za škodo pri nesreči premikajočih se motornih vozil - obojestranska krivda imetnikov motornih vozil - soodgovornost udeležencev - kolo z motorjem - avtomobil - nepremoženjska škoda - duševne bolečine za strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - premoženjska škoda - stroški prevoza - tuja pomoč
Pri presoji soodgovornosti je treba upoštevati, da je kolo z motorjem v razmerju do osebnega avtomobila v podrejenem položaju.
ZPP člen 253, 254, 254/2, 254/3. ZD člen 59, 61, 63, 63/1.
lastnoročno zapisana oporoka - neveljavnost lastnoročno zapisane oporoke - ničnost oporoke - razveljavitev oporoke - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - oporočna sposobnost - sposobnost zapustnika za razsojanje - razlog za postavitev drugega izvedenca
Če je oporoka ponarejena (kot to trdita tožnici), se tožbeni zahtevek glasi na ugotovitev, da oporoka ni pristna oziroma da je nična. V konkretnem primeru pa sta, kljub opozorilu sodnice, tudi glede te trditvene podlage tožnici postavili zahtevek na razveljavitev oporoke, zaradi česar je njuna tožba v tem obsegu nesklepčna.
spori majhne vrednosti - nedovoljena pritožbena novota - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - predložitev vloge v zadostnem številu
Pritožba se v pretežni meri osredinja na zmotno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi s toženkinim odstopom od zavarovalne pogodbe. Te pritožbene navedbe pa so v pritožbenem postopku nedopustne in jih pritožbeno sodišče glede na določbo 458. člena ZPP ne sme upoštevati.
Tožnik nosi dokazno breme za trditve, da toženka kupnine ni poravnala, kljub drugačnemu dogovoru v kupoprodajni pogodbi, toženka pa nosi dokazno breme za svoje ugovore, med katerimi je tudi trditev o nepristnosti njenega podpisa na listini "predpogodbeni dogovor" oz. same listine.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - neznatna škoda
Upnik mora za obstoj subjektivne nevarnosti v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ zatrjevati in dokazati konkretno dolžnikovo ravnanje, katerega posledica je zmanjševanje njegovega premoženja in s tem zmanjševanje možnosti za upnikovo uspešno uveljavljanje denarne terjatve.
Tožeča stranka je predlagala izdajo začasne odredbe s prepovedjo obremenitve in odtujitve solastnega dela nepremičnine tožene stranke. Pravica razpolaganja z nepremičnino je bistven del upravičenj lastnika, torej zanj takšen poseg pomeni prikrajšanje. Zato bi morala tožeča stranka navesti in dokazati, zakaj bi v konkretni zadevi za toženo stranko takšna omejitev predstavljala le neznatno škodo. Tega trditvenega (in dokaznega) bremena pa ni zmogla. V tej smeri namreč konkretnih navedb niti ni ponudila.
ZFPPIPP člen 244, 244/2, 301, 301/3, 301/7, 383, 383/2, 383/2-3. ZPP člen 208, 208/1.
postopek osebnega stečaja - prekinitev pravdnega postopka - prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika - predlog upnika za nadaljevanje pravdnega postopka - začetek stečajnega postopka
Po določbi 3. točke drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP se sedmi odstavek 301. člena tega zakona za postopek osebnega stečaja ne uporablja. To pomeni, da terjatev tožnic v razmerju do stečajnega dolžnika ni prenehala, četudi nista predlagali nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka v enomesečnem prekluzivnem roku.
napotitev na pravdo - navidezna prodajna pogodba - darilna pogodba
Ker dedinja ni podala celovite trditvene podlage, ki bi utemeljevala njeno trditev, da je ona resnični kupec in da ni prejela stanovanja od zapustnice kot darilo, je njena pravica manj verjetna. Dedinja mora zato dokazati, da stanovanja od zapustnice ni prejela kot darilo in je zato treba njo napotiti na pravdo.
Tožeča stranka manjkajoče trditve lahko odpravi in s tem tudi nesklepčnost tožbe, sodišče pa jo je v skladu s tretjim odstavkom 318. člena ZPP na to dolžno pozvati in ji določiti rok za odpravo nesklepčnosti ter jo opozoriti na posledice, do katerih bi prišlo, če tako ne bo postopala.
Tožnik je uveljavljal motenje posesti tudi zaradi zadrževanja toženk na dvorišču hiše. Med strankama ni bilo sporno, da sta toženki na dvorišču parkirali in se do prihoda tožnika tam zadrževali (nanj čakali). Četudi je bila njuna prisotnost za A. A. moteča ali vznemirjajoča, njuno ravnanje ne predstavlja motenja posesti. Posestno varstvo je namreč stvarnopravno varstvo in je namenjeno preprečevanju samovoljnega spreminjanja obstoječega posestnega stanja. Toženki s svojim ravnanjem nista omejevali tožnikove posesti nepremičnine, kot tudi njuno ravnanje ni bilo usmerjeno k temu, da bi posest pridobili zase.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002232
ZPP člen 319, 319/2.
materialna pravnomočnost - objektivne meje pravnomočnosti - res iudicata - objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka - sklenitev pogodbe - ničnost pogodbe - dogovor o ari - pogodbeni zahtevek - obogatitveni zahtevek - tožbeni predlog - sprememba istovetnosti zahtevka - pravna podlaga
Če je sodišče prve stopnje na podlagi predloženega dejanskega stanja zahtevek lahko obravnavalo tudi z vidika pravne podlage, ki jo pritožnik navaja v pritožbi, se pravnomočnost prve sodbe razteza tudi na ta sklop dejstev in nova tožba ni dopustna.
OZ člen 15, 18, 73, 190, 190/1, 190/2, 619, 642, 642/2. ZJF člen 50.
pogodba o delu - pisna oblika kot pogoj veljavnosti - obličnost podjemne pogodbe - ustna pogodba - realizirana ustna pogodba o delu - občina kot pogodbena stranka - soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe - neupravičena pridobitev - obogatitev
Ustna pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o bistvenih sestavinah (15. člen OZ). Bistvena sestavina podjemne pogodbe (619. člen OZ) je soglasje volj glede predmeta naročila in njegovega plačila. Cena naročila ni bistvena sestavina, saj jo v primeru, da s pogodbo ni določena, določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel običajnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu (drugi odstavek 642. člena OZ). V primeru obstoja soglasja volj pa je nadalje bistvenega pomena vprašanje, ali je bila ustna pogodba realizirana, torej ali je tožnik izpolnil prevzete pogodbene obveznosti. Trditveno in dokazno breme glede natančne in konkretne opredelitve vsebine pogodbe oziroma novih naročil glede posameznega področja, je na tožeči stranki. Tožeča stranka je tista, ki mora dokazati sklenitev ustne pogodbe, da ji je torej župan ustno naročal obsežno svetovanje na vseh zatrjevanih področjih.
določitev preživnine - nadstandardna preživnina - preživninske potrebe otroka
Ko gre za nadpovprečne preživninske zmožnosti staršev, ki povsem zadoščajo za zadovoljevanje vseh konkretno izkazanih potreb otroka, je torej edina omejitev preživnine vezana le na vprašanje, ali je strošek posamezne življenjske potrebe otroka v njegovo korist. Pri tej oceni je lahko v dodatno pomoč ugotovitev, v kakšnem obsegu oziroma katere stroške življenjske potreb otroka sta krila starša v času skupnega življenja, saj ta ugotovitev lahko pomaga pri določitvi (koristnih) nadstandardnih življenjskih potreb otroka v času sojenja. Pri tem je treba upoštevati, da se vsaj na področju zadovoljevanja preživninskih potreb otroka njegov položaj zaradi razpada življenjske skupnosti njegovih staršev ne sme poslabšati, če zato ne obstajajo utemeljeni razlogi.