CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00002523
OZ člen 131, 131/1. ZDPra člen 7, 7/1, 9. ZPP člen 66, 67, 72, 339, 339/2, 339/2-2, 339/2-11. URS člen 23, 26. ZFPPIPP člen 122, 242, 242/2.
odškodninska odgovornost države za delo sodišča - pravilnost zastopanja - pristojnosti državnega pravobranilstva - predlog za izločitev sodnika - prepozen predlog - predpostavke odškodninske odgovornosti - protipravnost - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - družbenik stečajnega dolžnika - pravica do pritožbe družbenika - seznanitev s sklepom - nastanek materialne škode - vrednost poslovnega deleža
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ne obstoji element protipravnosti. Sklep o začetku stečajnega postopka se objavi na spletnih straneh v skladu s 122. členom ZFPPIPP. Družbenik stečajnega dolžnika ima položaj stranke šele v pritožbenem postopku proti temu sklepu. Zakon ne določa in tudi citirana ustavna odločba ne govori o tem, da bi sklep o uvedbi stečajnega postopka stečajno sodišče moralo vročiti osebno družbenikom stečajnega dolžnika. Po 2. točki 242. člena ZFPPIPP torej dobi stečajni dolžnik položaj stranke šele v pritožbenem postopku.
Tožnik zatrjuje v tožbi škodo, ki je enaka vrednosti poslovnega deleža stečajnega dolžnika v višini 4.334.500,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da te škode ni dokazal, saj je poslovni delež knjigovodska kategorija. Pravna relevantna škoda pa je dejanska škoda po OZ, ki bi jo naj tožeča stranka utrpela. Sodišče je nato ugotovilo, da je bil po opravljenem stečaju rezultat tak, da niso bili poplačani niti ločitveni upniki in da je bilo stečajne mase premalo za poplačilo vseh upnikov, kaj šele da bi bil preostanek, ki bi se vrnil družbeniku. Zato je sodišče pravilno sklepalo, da tožnik ni dokazal obstoja škode in vzročne zveze med zatrjevanim škodnim dogodkom in nastalo škodo.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - neznatna škoda
Upnik mora za obstoj subjektivne nevarnosti v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ zatrjevati in dokazati konkretno dolžnikovo ravnanje, katerega posledica je zmanjševanje njegovega premoženja in s tem zmanjševanje možnosti za upnikovo uspešno uveljavljanje denarne terjatve.
Tožeča stranka je predlagala izdajo začasne odredbe s prepovedjo obremenitve in odtujitve solastnega dela nepremičnine tožene stranke. Pravica razpolaganja z nepremičnino je bistven del upravičenj lastnika, torej zanj takšen poseg pomeni prikrajšanje. Zato bi morala tožeča stranka navesti in dokazati, zakaj bi v konkretni zadevi za toženo stranko takšna omejitev predstavljala le neznatno škodo. Tega trditvenega (in dokaznega) bremena pa ni zmogla. V tej smeri namreč konkretnih navedb niti ni ponudila.
Zahtevka na zmanjšanje frčad sodišče prve stopnje ni zavrnilo iz razloga, ker bi ugotovilo, da je tožnica z njim soglašala, ampak ker je presodilo, da poseg kljub odsotnosti njenega soglasja ni predstavljal tistega pravno-relevantnega vznemirjanja, glede katerega bi bilo uveljavljanje negatornega varstva utemeljeno. Z ozirom na to, da pritožba tem za odločitev o omenjenem zahtevku ključnim (pravno-obarvanim) razlogom ustrezno (konkretno) ne oporeka, je njeno izpostavljanje neobstoja tožničinega soglasja samo za sebe neodločilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002232
ZPP člen 319, 319/2.
materialna pravnomočnost - objektivne meje pravnomočnosti - res iudicata - objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka - sklenitev pogodbe - ničnost pogodbe - dogovor o ari - pogodbeni zahtevek - obogatitveni zahtevek - tožbeni predlog - sprememba istovetnosti zahtevka - pravna podlaga
Če je sodišče prve stopnje na podlagi predloženega dejanskega stanja zahtevek lahko obravnavalo tudi z vidika pravne podlage, ki jo pritožnik navaja v pritožbi, se pravnomočnost prve sodbe razteza tudi na ta sklop dejstev in nova tožba ni dopustna.
OZ člen 179, 299, 299/1, 943, 943/1. ZOZP člen 22a.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za pretrpljene telesne bolečine in strah - tek zakonskih zamudnih obresti - obvezno zavarovanje v prometu - nastop zamude - materialna škoda - prevozni stroški
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Odločitev o plačilu zamudnih obresti je sodišče prve stopnje oprlo na 20.a. čl. ZOZP, kar je pravilno, saj je tožena stranka odškodnino dolžna plačati na osnovi obveznega zavarovanja v prometu. Je pa to določilo napačno uporabljeno.
ZFPPIPP člen 244, 244/2, 301, 301/3, 301/7, 383, 383/2, 383/2-3. ZPP člen 208, 208/1.
postopek osebnega stečaja - prekinitev pravdnega postopka - prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika - predlog upnika za nadaljevanje pravdnega postopka - začetek stečajnega postopka
Po določbi 3. točke drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP se sedmi odstavek 301. člena tega zakona za postopek osebnega stečaja ne uporablja. To pomeni, da terjatev tožnic v razmerju do stečajnega dolžnika ni prenehala, četudi nista predlagali nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka v enomesečnem prekluzivnem roku.
ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 126/2, 322, 322/2, 343, 343/4.
procesna legitimacija za pritožbo - upravičenje opravljati procesna dejanja - soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe
Predlog za izdajo soglasja sodišča je procesno dejanje v glavnem postopku zaradi insolventnosti, ki pa ga je upravičen sodišču podati upravitelj stečajnega postopka. Ker so posli upravljanja stečajne mase v pristojnosti stečajnega upravitelja, upravitelj pa s poslom ni soglašal, tega ni mogoče obiti na način, da bi stranka sama sodišču predlagala izdajo soglasja. Ker je predlog za izdajo soglasja vložila družba A. d.o.o., je bila odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog zavrnilo, že iz navedenega razloga pravilna.
plačilo sredstev v rezervni sklad - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - odtujitev stvari med pravdo
Ob vložitvi tožbe sta bila tožnika solastnika stanovanja, katerega sta med pravdo odtujila, kar pa ni vplivalo na obstoj njune aktivne legitimacije v tej pravdi. Lastnica stanovanja je med pravdo postala X, ki se je pridružila tožnikom kot nova tožnica v skladu s 191. členom ZPP, zato tudi njena aktivna legitimacija ni sporna.
spor o obsegu zapuščine - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - premoženje zapustnika ob smrti - priznanje dedne pravice v zapuščinskem postopku - priznanje dejstev
Na pravdo zaradi ugotovitve, da zapuščino sodi tudi premoženje, ki ga zapustnik ni imel v trenutku smrti, se napoti dediča, ki to zatrjuje.
ZIZ člen 20a. OZ člen 111, 111/2, 587. ZN člen 44, 50.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - notarski zapis - priloga - najemna pogodba - odstop od najemne pogodbe - pravne posledice razveze pogodbe - predčasna zapadlost dolga
Da je mogoče ugotavljati zapadlost terjatve, mora najprej biti izkazan njen obstoj. Najemnine "do predvidenega izteka najemne pogodbe" v danem primeru ne predstavljajo obstoječe terjatve. Upnik je v predlogu za izvršbo sam navedel, da je od najemne pogodbe o najemu letala odstopil. Če je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti. Osnovna posledica razveze pogodbe je prenehanje vseh obveznosti, ki so predmet te pogodbe. Nobena od strank iz naslova pogodbe ni nič več dolžna in nima več pravice zahtevati izpolnitve.
Najemna pogodba je v danem primeru le priloga notarskega zapisa. Udeleženci posla sicer smejo dodati notarskemu zapisu pooblastila in druge priloge v izvirniku ali prepisu, vendar mora le-te mora izdajatelj potrditi v notarskem zapisu, sicer ne dobijo večje verodostojnosti, kot bi jo imele sicer. V zvezi s tem je določena obveznost notarja, da predložene zasebne listine ustrezno preizkusi, nato pa jih potrdi tako, da sestavi notarski zapis, ob ustreznih opozorilih, listino pa se pripoji k notarskemu zapisu kot njegov sestavni del, do česar pa v danem primeru ni prišlo.
OZ člen 15, 18, 73, 190, 190/1, 190/2, 619, 642, 642/2. ZJF člen 50.
pogodba o delu - pisna oblika kot pogoj veljavnosti - obličnost podjemne pogodbe - ustna pogodba - realizirana ustna pogodba o delu - občina kot pogodbena stranka - soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe - neupravičena pridobitev - obogatitev
Ustna pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o bistvenih sestavinah (15. člen OZ). Bistvena sestavina podjemne pogodbe (619. člen OZ) je soglasje volj glede predmeta naročila in njegovega plačila. Cena naročila ni bistvena sestavina, saj jo v primeru, da s pogodbo ni določena, določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel običajnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu (drugi odstavek 642. člena OZ). V primeru obstoja soglasja volj pa je nadalje bistvenega pomena vprašanje, ali je bila ustna pogodba realizirana, torej ali je tožnik izpolnil prevzete pogodbene obveznosti. Trditveno in dokazno breme glede natančne in konkretne opredelitve vsebine pogodbe oziroma novih naročil glede posameznega področja, je na tožeči stranki. Tožeča stranka je tista, ki mora dokazati sklenitev ustne pogodbe, da ji je torej župan ustno naročal obsežno svetovanje na vseh zatrjevanih področjih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002703
ZPP člen 196.
tožba na nedopustnost izvršbe - vlaganja v nepremičnino - vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca - pridobitev solastninske pravice z vlaganji - nova stvar - enotno sosporništvo - subjektivne meje pravnomočnosti
Če so bila vlaganja in dela, izvedena v času obstoja zunajzakonske skupnosti tožnice in M. K., tako obsežna, da so spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine, je tožnica na originaren način pridobila (so)lastninsko pravico na nepremičninah že, ko je prišlo do spremembe identitete nepremičnin.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 153, 153/3, 171. - člen 47, 47/4, 51, 52, 52/1, 52/2.
vmesna sodba - delovna nesreča - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - delo s strojem - poškodba na delujočem stroju - izguba prstov - soprispevek delavca - prekluzija dejstev - nedopustno navajanje novih dejstev in dokazov - nagrada in stroški izvedenca - nagrada za pripravo na ustno podajanje mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Tožnik ob pričetku dela na stroju, na katerem je na dan škodnega dogodka delal prvič, ni bil posebej poučen o tem, kako naj ravna v primeru, ko se plošča zatakne v stroju in je posledično neuporabna. Kljub tožnikovim dolgoletnim izkušnjam na raznovrstnih strojih je ta opustitev mogla prispevati k nastanku škode. Izkustveno prepričljiv je namreč sklep, da tožnik ob vedenju, kako ravnati (pustiti, da stroj izvrže ploščo sam ali ugasniti stroj ali kaj tretjega), ne bi instinktivno poskušal preprečiti škode (ker bi npr. vedel, da se zataknjene plošče ne da več rešiti). Tehtanje vseh navedenih okoliščin privede do zaključka, da je tožnik v 30 % deležu prispeval k nastanku škode.
Ker v obravnavanem primeru niso podane okoliščine, ki bi izkazovale, da je bila za proučitev dokumentacije in za izdelavo mnenja potrebna posebna angažiranost izvedenca, opravljanje preiskav in analiz, študij strokovne literature, ustrezna posvetovanja z drugimi strokovnjaki in podobno, pripada izvedencu (zgolj) nagrada za priprave na ustno podajanje zahtevnega izvedenskega mnenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00006408
ZKP člen 502a, 502b, 502b/1, 502b/3, 502c, 502c/1.. KZ-1 člen 20, 20/2, 54, 211, 211/1, 211/3.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - nepravnomočna kazenska sodba - kazenska oprostilna sodba - nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - nastanek nepopravljive škode
Odprava ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi po izreku nepravnomočne oprostilne sodbe bi lahko prinesla tudi nepopravljive posledice, kot to navaja pritožnica, pri čemer izpostavlja tudi konkretno nevarnost, da bi obdolženci onemogočili ali precej otežili odvzem premoženjske koristi po končanem kazenskem postopku, bodisi z odtujitvijo ali z obremenitvijo premoženja ali z prenosom premoženja na povezane osebe oziroma gospodarske družbe, kar je tudi natančno opredeljeno in konkretizirano v predlogu tožilstva za podaljšanje predloga.
napotitev na pravdo - navidezna prodajna pogodba - darilna pogodba
Ker dedinja ni podala celovite trditvene podlage, ki bi utemeljevala njeno trditev, da je ona resnični kupec in da ni prejela stanovanja od zapustnice kot darilo, je njena pravica manj verjetna. Dedinja mora zato dokazati, da stanovanja od zapustnice ni prejela kot darilo in je zato treba njo napotiti na pravdo.
Tožnik je uveljavljal motenje posesti tudi zaradi zadrževanja toženk na dvorišču hiše. Med strankama ni bilo sporno, da sta toženki na dvorišču parkirali in se do prihoda tožnika tam zadrževali (nanj čakali). Četudi je bila njuna prisotnost za A. A. moteča ali vznemirjajoča, njuno ravnanje ne predstavlja motenja posesti. Posestno varstvo je namreč stvarnopravno varstvo in je namenjeno preprečevanju samovoljnega spreminjanja obstoječega posestnega stanja. Toženki s svojim ravnanjem nista omejevali tožnikove posesti nepremičnine, kot tudi njuno ravnanje ni bilo usmerjeno k temu, da bi posest pridobili zase.
Tožeča stranka manjkajoče trditve lahko odpravi in s tem tudi nesklepčnost tožbe, sodišče pa jo je v skladu s tretjim odstavkom 318. člena ZPP na to dolžno pozvati in ji določiti rok za odpravo nesklepčnosti ter jo opozoriti na posledice, do katerih bi prišlo, če tako ne bo postopala.
spori majhne vrednosti - nedovoljena pritožbena novota - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - predložitev vloge v zadostnem številu
Pritožba se v pretežni meri osredinja na zmotno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi s toženkinim odstopom od zavarovalne pogodbe. Te pritožbene navedbe pa so v pritožbenem postopku nedopustne in jih pritožbeno sodišče glede na določbo 458. člena ZPP ne sme upoštevati.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - standard verjetnosti
Veljavne določbe ZIZ ne omogočajo tako strogega stališča glede subjektivnega kriterija - nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem terjatev onemogočena ali precej otežena, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje. Glede na to, da ZIZ v drugem odstavku 270. člena kot pogoj določa alternativno (tudi) verjetno nevarnost, da je zaradi toženčevega postopanja uveljavitev terjatve precej otežena, je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik za verjetno izkazati tudi, da toženec s svojim premoženjem razpolaga v taki meri, da še preostalo premoženje ne bi več zadoščalo za njegovo poplačilo, materialnopravno zmotno.