DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006175
ZZ člen 38, 38/2.. ZDR člen 184.. ZDR-1 člen 179.
poslovodna oseba - razrešitev s funkcije - skrbnost dobrega strokovnjaka - sklep o razrešitvi - odškodninska odgovornost delodajalca
Iz spornega sklepa o razrešitvi je razvidno, da je bil tožnik razrešen iz razloga nezaupanja (kar pa ni zakoniti razlog za razrešitev po 38. členu ZZ), prav tako pa je sklep brez kakršnekoli vsebinske opredelitve razlogov za razrešitev. To pomeni, da je bila odločitev o razrešitvi arbitrarna. Zaradi opisanega ravnanja toženke (da je sklep o razrešitvi prazen in tudi brez vsebinske obrazložitve) je prišlo do zlorabe instituta razrešitve, kar je element protipravnosti.
Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru ugotovilo, da je bilo podano tako protipravno ravnanje povzročitelja škode (nezakonitost razrešitve tožnika z mesta direktorja), da je tožniku nastala škoda v višini prejemkov, ki bi jih prejemal, če ne bi bil nezakonito razrešen z mesta direktorja toženke in med prejemki, ki jih je imel v spornem obdobju, in sicer za čas od prenehanja delovnega razmerja do izteka mandata. Prav tako je ugotovilo vzročno zvezo med nezakonito razrešitvijo in nastalo škodo, toženka pa se krivde ravnanja s skrbnostjo dobrega strokovnjaka ni razbremenila.
ZPP člen 154, 165, 165-1, 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12, 365, 365-3. - člen 11.
razsojena stvar (res iudicata) - priznana terjatev v stečajnem postopku - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stroški postopka - terjatev na plačilo stroškov postopka - načelo ne bis in idem
Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja.
Ker je bila v stečajnem postopku priznana tudi stroškovna terjatev tožeče stranke sodišče prve stopnje o teh stroških ne bi smelo ponovno odločati.
V tem individualnem delovnem sporu tožnik uveljavlja tožbeni zahtevek za obračun in plačilo razlike v plači za določeno obdobje. Zatrjeval je, da je tožena stranka v spornem obdobju pri izračunu njegove plače upoštevala prenizek količnik delovnega mesta, bodisi prenizko izhodiščno plačo. Sodišče prve stopnje je pravilno za celotno vtoževano obdobje upoštevalo izhodiščno plačo, kot je bila dogovorjena s socialnimi partnerji (za obdobje od februarja do decembra 2009 v višini 705,25 EUR, za obdobje od januarja do novembra 2010 v višini 717,94 EUR in za obdobje od decembra 2010 dalje v višini 615,47 EUR), ter v tistih vseh obdobjih, ko je veljala nižja izhodiščna plača od 742,37 EUR, upoštevalo višji količnik delovnega mesta (5,709 namesto 5,190).
Pravdni stranki Dogovoru z dne 15. 3. 2004 nista podelili trajne pravne veljave (vsaj v delu, v katerem je določena izhodiščna plače, ne). V nasprotnem primeru bi bili kasneje sklenjeni dogovori o spremembi izhodiščne plače brez pomena. Ker pa se je tožena stranka s socialnimi partnerji kljub Dogovoru z dne 15. 3. 2004 dogovarjala za drugačno (višjo) izhodiščno plačo, je šteti, da so ti dogovori veljavni in je potrebno upoštevati izhodiščno plačo v višini, kot je bila v njih dogovorjena, ne pa višino, ki izhaja iz Dogovora z dne 15. 3. 2004.
podjemna pogodba - znižanje plačila - jamčevanje za stvarne napake - predpostavke za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - dodaten rok za izpolnitev - stvarne napake na opravljenih delih - pobotni ugovor - odprava stvarne napake - pobot stroškov
Tožena stranka je od tožnika večkrat zahtevala odpravo iste napake, pa je slednji ni uspel odkriti niti odpraviti. Zahtevati od tožene stranke, da bi tožniku tudi po tem, ko je napako odkril drug serviser, še enkrat omogočila njeno odpravo, bi bilo pretirano.
Za utemeljenost zahtevka za znižanje plačila bi tožena stranka morala podati trditve o tem, koliko bi bil servis, ki ga je tožeča stranka opravila, vreden, če bi slednja odkrila počeno tesnilo (oziroma puščanje tesnila) in koliko je ta isti servis vreden, v posledici dejstva, da ji to ni uspelo (nesporno je tožeča stranka določene servisne storitve kljub temu opravila).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zaporna kazen - rok za podajo odpovedi
Tožnica je bila s pravnomočno sodbo spoznana za krivo, da je storila kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po prvem odstavku 325. člena KZ-1 in ji je bila izrečena kazen zapora enega leta. Na podlagi pravnomočne obsodilne sodbe zaradi prestajanja zaporne kazni je morala biti več kot 6 mesecev odsotna z dela, kar je predstavljalo razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 5. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Tožnik je do povračila stroškov vložene tožbe za oba dela tožbenega zahtevka (v zvezi z nezakonitostjo odpovedi in regresom za letni dopust) upravičen na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP, ker je bila tožba v konkretnem primeru potrebna, tožena stranka pa je izpolnila tožbeni zahtevek (oziroma o izpolnitvi obvestila tožnika) po vložitvi tožbe.
začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - začasna odredba o dodelitvi otroka - nujnost začasne odločitve o vzgoji in varstvu - otrokova korist - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga
Če pride do razpada starševske zveze, je začasna sodna ureditev stikov med otrokom in tistim od staršev, ki z njim ne biva, nujno potrebna v vseh tistih primerih, ko starša ne (z)moreta sama doseči dogovora in grozi, da bo stanje neurejenih stikov ali celo njihova odsotnost vodila v odtujitev med otrokom in staršem, s katerim ne živi, to pa, če ni kakšnih posebnih okoliščin na strani tega starša, ni v otrokovo korist.
Povsem drugačna logika pa velja glede izdajanja začasnih odredb med postopkom glede zaupanja v vzgojo in varstvo. Ta se ne izda, razen če otroku grozi nevarnost in velika škoda, kar pa v obravnavanem primeru ni izkazano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002804
OZ člen 190. SPZ člen 48. ZPSPP člen 14, 17. ZPP člen 214, 214/2.
spor majhne vrednosti - najem poslovnih prostorov - vlaganja najemnika - obogatitveno načelo - trditveno breme - domneva priznanja dejstev
Tožena stranka je obstoj dogovora izrecno zatrjevala, zato ni mogoče šteti, da je njegov ne-obstoj konkludentno priznala.
Vlagatelj je lastniku nepremičnine dolžan vrniti le toliko, za kolikor je obogaten, oziroma toliko, kolikor je zaradi vlaganj prikrajšanega nepremičnina več vredna. Obogatitev (večvrednost nepremičnine) torej ni nujno enaka temu, kar je prikrajšani dal (vrnitveni princip).
Vlaganja, ki jih je imel najemnik zato, da je poslovni prostor sploh lahko uporabil za pogodbeno dogovorjen namen in vlaganja, s katerimi se poslovni prostor v takem stanju vzdržuje, gredo po omenjenih določbah ZPSPP v breme najemodajalca. Vendar pa ima najemnik pravico zahtevati njihovo povračilo le v primeru, da je dal (preden je vlaganja izvedel sam) najemodajalcu primeren rok za potrebno ureditev ali pospravilo poslovnega prostora, a najemodajalec tega ni storil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00002767
OZ člen 155, 155/1, 299, 299/1, 378, 378/1. ZVPot člen 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 11a. URS člen 22. ZPP člen 149, 224, 224/1, 318, 318/1, 318/1-4, 351, 351/1, 358, 358-5. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 14. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4, 4/1. Direktiva Sveta z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako člen 2, 6, 6/1, 9, 9/1, 9/1b.
odgovornost za izdelek - odškodnina - pravo, ki ga je potrebno uporabiti - tuja pravna oseba - vročanje v tujino - vročilnica - povratnica - javna listina - delna zamudna sodba - vzročna zveza - obstoj škode - odgovornost proizvajalca stvari z napako
Načelo evropskemu pravu zveste razlage nacionalnih predpisov nalaga sodišču, da si nacionalno pravo v okviru dopustnih razlagalnih pravil razloži tako, da je uporabljeno nacionalno pravo v skladu z evropskim sekundarnim pravom. Pritožbeno sodišče je v tem primeru to tudi storilo in prav zato prvega odstavka 155. člena OZ ni uporabilo. Utemeljenost zahtevka je presojalo na temelju 4. člena in nasl. ZVPot.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpravnina - pobotni ugovor
Za veljavnost pogodbe o zaposlitvi ni določena pisna oblika, zato delavec in delodajalec lahko veljavno skleneta in izvršujeta tudi ustne dogovore glede posameznih elementov pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka v pritožbi zmotno navaja, da je imela tožnikovo plačo pravico enostransko znižati, ker mu jo je v preteklosti tudi enostransko zviševala. Stranki sta se namreč z vsakokratnim (ustnim) dogovorom o povišanju plače strinjali (tožena stranka je tožniku že vrsto let izplačevala višjo plačo od pogodbeno dogovorjene, s čimer se je ta strinjal), glede znižanja plače pa takšnega dogovora očitno ni bilo. Ob ugotovitvah, da je tožena stranka plačo, do katere bi bil tožnik upravičen na podlagi ustnega dogovora, v mesecih junij, julij in avgust 2013 znižala na minimalno plačo (to med strankama ni bilo sporno), pri čemer je do tega znižanja prišlo na podlagi enostranske odločitve tožene stranke kot tožnikovega delodajalca, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo to znižanje nezakonito.
Pritožbeno sodišče je že v več primerljivih zadevah zavzelo stališče, da je pri presoji, ali je bila izredna odpoved s strani delavca po določbi 111. člena ZDR-1 zakonita, pomembno le, da je na strani delodajalca podan razlog iz prvega odstavka 111. člena ZDR-1, sodišču pa pri tem ni treba posebej ugotavljati, ali ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
Glede na nasprotujoče si trditve tožene stranke je sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo tožniku, da mu tožena stranka dnevnic in potnih stroškov ni izplačala v celoti. Zato je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku tožnika in toženi stranki naložilo plačilo materialnih stroškov tako, kot izhaja iz izreka sodbe sodišča prve stopnje.
ZDR-1 člen 200, 200/4.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-3, 9/1-4.
plača - dodatek za nevarne naloge - slovenska vojska - vojak - misija
Glede na naloge, ki jih je tožnik dejansko opravljal v spornem obdobju na misiji v D., je šlo za bojno delovanje, pri čemer (glede na možne posledice oboroženih spopadov) zadostuje, da so se dvakrat na mesec vršili stiki z ognjenim delovanjem. Zato je tožnik upravičen do višjega dodatka za nevarne naloge, ker je izpolnjen pogoj za priznanje te pravice iz 4. točke prvega odstavka 9. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami. Ker je tožena stranka tožniku za to obdobje tožniku izplačala dodatek le v višini 1.000,00 EUR mesečno, je tožnik upravičen do razlike dodatka do višine 1.500,00 EUR.
spor o obsegu zapuščine - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - premoženje zapustnika ob smrti - priznanje dedne pravice v zapuščinskem postopku - priznanje dejstev
Na pravdo zaradi ugotovitve, da zapuščino sodi tudi premoženje, ki ga zapustnik ni imel v trenutku smrti, se napoti dediča, ki to zatrjuje.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - neznatna škoda
Upnik mora za obstoj subjektivne nevarnosti v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ zatrjevati in dokazati konkretno dolžnikovo ravnanje, katerega posledica je zmanjševanje njegovega premoženja in s tem zmanjševanje možnosti za upnikovo uspešno uveljavljanje denarne terjatve.
Tožeča stranka je predlagala izdajo začasne odredbe s prepovedjo obremenitve in odtujitve solastnega dela nepremičnine tožene stranke. Pravica razpolaganja z nepremičnino je bistven del upravičenj lastnika, torej zanj takšen poseg pomeni prikrajšanje. Zato bi morala tožeča stranka navesti in dokazati, zakaj bi v konkretni zadevi za toženo stranko takšna omejitev predstavljala le neznatno škodo. Tega trditvenega (in dokaznega) bremena pa ni zmogla. V tej smeri namreč konkretnih navedb niti ni ponudila.
plačilo sredstev v rezervni sklad - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - odtujitev stvari med pravdo
Ob vložitvi tožbe sta bila tožnika solastnika stanovanja, katerega sta med pravdo odtujila, kar pa ni vplivalo na obstoj njune aktivne legitimacije v tej pravdi. Lastnica stanovanja je med pravdo postala X, ki se je pridružila tožnikom kot nova tožnica v skladu s 191. členom ZPP, zato tudi njena aktivna legitimacija ni sporna.
določitev preživnine - nadstandardna preživnina - preživninske potrebe otroka
Ko gre za nadpovprečne preživninske zmožnosti staršev, ki povsem zadoščajo za zadovoljevanje vseh konkretno izkazanih potreb otroka, je torej edina omejitev preživnine vezana le na vprašanje, ali je strošek posamezne življenjske potrebe otroka v njegovo korist. Pri tej oceni je lahko v dodatno pomoč ugotovitev, v kakšnem obsegu oziroma katere stroške življenjske potreb otroka sta krila starša v času skupnega življenja, saj ta ugotovitev lahko pomaga pri določitvi (koristnih) nadstandardnih življenjskih potreb otroka v času sojenja. Pri tem je treba upoštevati, da se vsaj na področju zadovoljevanja preživninskih potreb otroka njegov položaj zaradi razpada življenjske skupnosti njegovih staršev ne sme poslabšati, če zato ne obstajajo utemeljeni razlogi.
Tožnik nosi dokazno breme za trditve, da toženka kupnine ni poravnala, kljub drugačnemu dogovoru v kupoprodajni pogodbi, toženka pa nosi dokazno breme za svoje ugovore, med katerimi je tudi trditev o nepristnosti njenega podpisa na listini "predpogodbeni dogovor" oz. same listine.
ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 210/3, 212, 212-1, 212-2.
zapuščinski postopek - dovoljene pritožbene novote - uveljavljanje dedne pravice - spor o dejstvih - sporno pravno vprašanje - napotitev dedičev na pravdo - napotitev dediča na pravdo - veljavnost oporoke
Zakoniti dediči v pritožbi navajajo, da je bil zapustnik slep, zaradi česar sporna oporoka glede na svojo obliko ni veljavna. Gre za pritožbeno novoto, ki je dovoljena, saj se navezuje na uveljavljanje dedne pravice zakonitih dedičev.