podjemna pogodba - znižanje plačila - jamčevanje za stvarne napake - predpostavke za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - dodaten rok za izpolnitev - stvarne napake na opravljenih delih - pobotni ugovor - odprava stvarne napake - pobot stroškov
Tožena stranka je od tožnika večkrat zahtevala odpravo iste napake, pa je slednji ni uspel odkriti niti odpraviti. Zahtevati od tožene stranke, da bi tožniku tudi po tem, ko je napako odkril drug serviser, še enkrat omogočila njeno odpravo, bi bilo pretirano.
Za utemeljenost zahtevka za znižanje plačila bi tožena stranka morala podati trditve o tem, koliko bi bil servis, ki ga je tožeča stranka opravila, vreden, če bi slednja odkrila počeno tesnilo (oziroma puščanje tesnila) in koliko je ta isti servis vreden, v posledici dejstva, da ji to ni uspelo (nesporno je tožeča stranka določene servisne storitve kljub temu opravila).
ZPP člen 154, 165, 165-1, 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12, 365, 365-3. - člen 11.
razsojena stvar (res iudicata) - priznana terjatev v stečajnem postopku - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stroški postopka - terjatev na plačilo stroškov postopka - načelo ne bis in idem
Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja.
Ker je bila v stečajnem postopku priznana tudi stroškovna terjatev tožeče stranke sodišče prve stopnje o teh stroških ne bi smelo ponovno odločati.
odgovor na tožbo - zavrženje vloge - zadostno število izvodov
ZPP v šestem odstavku 108. člena določa, da v primeru, če vložnik ne vloži zadostnega števila izvodov vlog ali prilog, mu sodišče naloži, naj v določenem roku to stori. Če vložnik ne ravna po tem nalogu, sodišče vlogo zavrže. Toženi stranki sodišču v postavljenem roku nista posredovali vlog v zadostnem številu izvodov, zato je sodišče prve stopnje pravilno odgovor na tožbo zavrglo.
obnova postopka - predlog - možnost obravnavanja pred sodiščem
Pravica do izjave stranke je vezana na pravilnost vročanja sodnih pisanj stranki (da se z njimi lahko seznani oziroma, nanje lahko odgovori), ne pa na vprašanja v zvezi z vročanjem pisanj strank sodišču. Dejstvo, da naj bi do napake prišlo na strani pošte, zato ne predstavlja obnovitvenega razloga iz 2. točke prvega odstavka 394. člena ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zaporna kazen - rok za podajo odpovedi
Tožnica je bila s pravnomočno sodbo spoznana za krivo, da je storila kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po prvem odstavku 325. člena KZ-1 in ji je bila izrečena kazen zapora enega leta. Na podlagi pravnomočne obsodilne sodbe zaradi prestajanja zaporne kazni je morala biti več kot 6 mesecev odsotna z dela, kar je predstavljalo razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 5. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpravnina - pobotni ugovor
Za veljavnost pogodbe o zaposlitvi ni določena pisna oblika, zato delavec in delodajalec lahko veljavno skleneta in izvršujeta tudi ustne dogovore glede posameznih elementov pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka v pritožbi zmotno navaja, da je imela tožnikovo plačo pravico enostransko znižati, ker mu jo je v preteklosti tudi enostransko zviševala. Stranki sta se namreč z vsakokratnim (ustnim) dogovorom o povišanju plače strinjali (tožena stranka je tožniku že vrsto let izplačevala višjo plačo od pogodbeno dogovorjene, s čimer se je ta strinjal), glede znižanja plače pa takšnega dogovora očitno ni bilo. Ob ugotovitvah, da je tožena stranka plačo, do katere bi bil tožnik upravičen na podlagi ustnega dogovora, v mesecih junij, julij in avgust 2013 znižala na minimalno plačo (to med strankama ni bilo sporno), pri čemer je do tega znižanja prišlo na podlagi enostranske odločitve tožene stranke kot tožnikovega delodajalca, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo to znižanje nezakonito.
Pritožbeno sodišče je že v več primerljivih zadevah zavzelo stališče, da je pri presoji, ali je bila izredna odpoved s strani delavca po določbi 111. člena ZDR-1 zakonita, pomembno le, da je na strani delodajalca podan razlog iz prvega odstavka 111. člena ZDR-1, sodišču pa pri tem ni treba posebej ugotavljati, ali ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - pridržanje v socialnovarstvenem zavodu brez privolitve - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - socialno varstveni zavod
Problem prezasedenosti varovanih oddelkov socialno varstvenih zavodov je sodiščem znan in nanj opozarjajo pristojne institucije. Vsekakor pa problem prezasedenosti ni razlog, da sodišče ne bi upoštevalo zakonodaje in ne bi izdajalo odločb o sprejemu oseb, ki tako obravnavo potrebujejo, v varovani oddelek socialno varstvenih zavodov.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006175
ZZ člen 38, 38/2.. ZDR člen 184.. ZDR-1 člen 179.
poslovodna oseba - razrešitev s funkcije - skrbnost dobrega strokovnjaka - sklep o razrešitvi - odškodninska odgovornost delodajalca
Iz spornega sklepa o razrešitvi je razvidno, da je bil tožnik razrešen iz razloga nezaupanja (kar pa ni zakoniti razlog za razrešitev po 38. členu ZZ), prav tako pa je sklep brez kakršnekoli vsebinske opredelitve razlogov za razrešitev. To pomeni, da je bila odločitev o razrešitvi arbitrarna. Zaradi opisanega ravnanja toženke (da je sklep o razrešitvi prazen in tudi brez vsebinske obrazložitve) je prišlo do zlorabe instituta razrešitve, kar je element protipravnosti.
Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru ugotovilo, da je bilo podano tako protipravno ravnanje povzročitelja škode (nezakonitost razrešitve tožnika z mesta direktorja), da je tožniku nastala škoda v višini prejemkov, ki bi jih prejemal, če ne bi bil nezakonito razrešen z mesta direktorja toženke in med prejemki, ki jih je imel v spornem obdobju, in sicer za čas od prenehanja delovnega razmerja do izteka mandata. Prav tako je ugotovilo vzročno zvezo med nezakonito razrešitvijo in nastalo škodo, toženka pa se krivde ravnanja s skrbnostjo dobrega strokovnjaka ni razbremenila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006179
OZ člen 62, 62/2, 352, 352/1, 352/2, 353.. ZDR-1 člen 182, 182/1.. ZPP člen 314.. KZ-1 člen 229.
odškodninska odgovornost delodajalca - subjektivni in objektivni zastaralni rok - delna sodba - premoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je zgolj pavšalno navedlo, da je bila tožeča stranka 20. 12. 2012 seznanjena tudi z domnevnima povzročiteljema škode, zato je v tem delu dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno Tožeča stranka je podala konkretne navedbe in dokazne predloge v zvezi s tem, kdaj je zvedela za povzročitelja škode, vendar sodišče prve stopnje dejstev v tej smeri ni ugotavljalo in predlaganih dokazov ni izvedlo. Glede na to, da objektivni zastaralni rok ob vložitvi tožbe še ni potekel, je pravilnost končne odločitve v tem sporu odvisna od presoja teka subjektivnega zastaralnega roka.
Sodišče prve stopnje je na podlagi tožnikove izjave o premoženjskem stanju ugotovilo, da je tožnik samska oseba, ter da prejema pokojnino v mesečnem znesku 667,00 EUR, drugega premoženja nima, mesečno pa razpolaga z zneskom neto minimalne plače. Zato je zaključilo, da pri tožniku niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodnih taks v celoti, saj tožnikov povprečni mesečni dohodek znaša več kot dvakratnik minimalnega dohodka 585,12 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da bi bilo ob povprečnem mesečnem dohodku in visokih finančnih obveznostih s plačilom sodne takse v enkratnem znesku 441,70 EUR ogroženo tožnikovo preživljanje. Ker pa tožnik prejema mesečni dohodek iz naslova pokojnine v znesku 667,00 EUR, mu je na podlagi drugega odstavka 11. člena ZST-1 omogočilo obročno plačilo sodne takse.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-7.. ZZDT-1 člen 4.. ZZSDT člen 25.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - dovoljenje za sezonsko delo
Sezonsko delo je tipično za gostinstvo in turizem, do njega pa lahko pride tudi v dejavnosti letalskega prometa, ki ga opravlja tožena stranka.
Iz definicije sezonskega dela iz 4. člena ZZDT-1 oziroma 28. člena sedaj veljavnega ZZSDT izhaja, da gre pri sezonskem delu za znatno povečan obseg potrebe po delavcih, kar pomeni, da ne izključuje možnosti, da se določeno delo opravlja tudi izven sezone, v sezoni pa, zaradi posebnosti te dejavnosti, pride do povečane potrebe po opravljanju tega dela. Sezonsko pogojena potreba po zaposlovanju dodatnih delavcev je zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi opravljanja sezonskega dela, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki sta jo stranki sklenili za čas od 30. 3. 2014 do 25. 10. 2014, ni bila sklenjena v nasprotju z zakonom, saj je obstajal v pogodbi naveden razlog za sklenitev takšne pogodbe, to je opravljanje sezonskega dela. Če se čas, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi ne ujema povsem natančno s poletno sezono, tudi ne vpliva na zakonitost sklenitve pogodbe.
ZDR-1 člen 72, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZGD-1 člen 290, 290/8.
individualna pogodba o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - direktor
Pravdni stranki sta se v 17. členu pogodbe o zaposlitvi dogovorili, da lahko tožena stranka enostransko odpokliče izvršnega direktorja in odpove pogodbo s pisnim obvestilom ter brez odpovednega roka, med drugim v primeru, če tožnik huje krši svoje obveznosti. To pomeni, da odpoklic s funkcije izvršnega direktorja kot statusnopravni akt na podlagi osmega odstavka 290. člena ZGD-1 ne pomeni tudi avtomatičnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi in s tem delovnega razmerja, saj je potreben še nadaljnji ukrep. V pogodbi o zaposlitvi je sicer zapisano "pisno obvestilo", ki pa ne izključuje možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih dejstev, in sicer, da tožnik ni bil podpisnik tripartitne pogodbe, da mu pogodba ni nalagala nobenih obveznosti, da ni bil njen skrbnik, da je sodeloval le pri realizaciji ideje o zavarovanju kredita družbe, da je še pred predvidenim prenehanjem veljavnosti pogodbe nastopil zaposlitev v drugi družbi, kjer je bil zaposlen še v času nastanka tožene stranke v marcu 2010 in da je ob nastopu funkcije izvršnega direktorja tožene stranke v novembru 2011 prevzel vse veljavne pogodbe, med katerimi pa tripartitne pogodbe ni bilo, pravilno zaključilo, da tožnik s tripartitno pogodbo, njeno (podaljšano) veljavnostjo in obveznostmi tožene stranke ni bil seznanjen. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZIZ člen 273, 273/1. ZZK-1 člen 68, 68/1, 73, 73/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - vrste začasnih odredb - namen zavarovanja z začasno odredbo - zaznamba vrstnega reda - učinki zaznambe vrstnega reda
Predlog za izdajo začasne odredbe na prepoved odtujitve in obremenitve posameznih nepremičnin je upnik vložil po tistem, ko je bila v zemljiški knjigi pri teh nepremičninah že vpisana zaznamba vrstnega reda v korist družbe A. d. o. o. Upoštevajoč določila 73. člena ZZK-1 pa začasna odredba, tudi če bi postala pravnomočna, po vknjižbi lastninske pravice spornih nepremičnin v korist družbe A. d. o. o. od vknjižbe ne bi mogla imeti več nobenih koristnih učinkov za upnika. Zato predlagana začasna odredba ne more ščititi nobenih upnikovih zahtevkov več.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00002523
OZ člen 131, 131/1. ZDPra člen 7, 7/1, 9. ZPP člen 66, 67, 72, 339, 339/2, 339/2-2, 339/2-11. URS člen 23, 26. ZFPPIPP člen 122, 242, 242/2.
odškodninska odgovornost države za delo sodišča - pravilnost zastopanja - pristojnosti državnega pravobranilstva - predlog za izločitev sodnika - prepozen predlog - predpostavke odškodninske odgovornosti - protipravnost - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - družbenik stečajnega dolžnika - pravica do pritožbe družbenika - seznanitev s sklepom - nastanek materialne škode - vrednost poslovnega deleža
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ne obstoji element protipravnosti. Sklep o začetku stečajnega postopka se objavi na spletnih straneh v skladu s 122. členom ZFPPIPP. Družbenik stečajnega dolžnika ima položaj stranke šele v pritožbenem postopku proti temu sklepu. Zakon ne določa in tudi citirana ustavna odločba ne govori o tem, da bi sklep o uvedbi stečajnega postopka stečajno sodišče moralo vročiti osebno družbenikom stečajnega dolžnika. Po 2. točki 242. člena ZFPPIPP torej dobi stečajni dolžnik položaj stranke šele v pritožbenem postopku.
Tožnik zatrjuje v tožbi škodo, ki je enaka vrednosti poslovnega deleža stečajnega dolžnika v višini 4.334.500,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da te škode ni dokazal, saj je poslovni delež knjigovodska kategorija. Pravna relevantna škoda pa je dejanska škoda po OZ, ki bi jo naj tožeča stranka utrpela. Sodišče je nato ugotovilo, da je bil po opravljenem stečaju rezultat tak, da niso bili poplačani niti ločitveni upniki in da je bilo stečajne mase premalo za poplačilo vseh upnikov, kaj šele da bi bil preostanek, ki bi se vrnil družbeniku. Zato je sodišče pravilno sklepalo, da tožnik ni dokazal obstoja škode in vzročne zveze med zatrjevanim škodnim dogodkom in nastalo škodo.
ZIZ člen 20a. OZ člen 111, 111/2, 587. ZN člen 44, 50.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - notarski zapis - priloga - najemna pogodba - odstop od najemne pogodbe - pravne posledice razveze pogodbe - predčasna zapadlost dolga
Da je mogoče ugotavljati zapadlost terjatve, mora najprej biti izkazan njen obstoj. Najemnine "do predvidenega izteka najemne pogodbe" v danem primeru ne predstavljajo obstoječe terjatve. Upnik je v predlogu za izvršbo sam navedel, da je od najemne pogodbe o najemu letala odstopil. Če je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti. Osnovna posledica razveze pogodbe je prenehanje vseh obveznosti, ki so predmet te pogodbe. Nobena od strank iz naslova pogodbe ni nič več dolžna in nima več pravice zahtevati izpolnitve.
Najemna pogodba je v danem primeru le priloga notarskega zapisa. Udeleženci posla sicer smejo dodati notarskemu zapisu pooblastila in druge priloge v izvirniku ali prepisu, vendar mora le-te mora izdajatelj potrditi v notarskem zapisu, sicer ne dobijo večje verodostojnosti, kot bi jo imele sicer. V zvezi s tem je določena obveznost notarja, da predložene zasebne listine ustrezno preizkusi, nato pa jih potrdi tako, da sestavi notarski zapis, ob ustreznih opozorilih, listino pa se pripoji k notarskemu zapisu kot njegov sestavni del, do česar pa v danem primeru ni prišlo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00006094
KZ-1 člen 230, 230/1.
preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - določna opredelitev kaznivega dejanja - nejasen izrek sodbe - nejasni razlogi sodbe
Vložen obtožni akt je obdolžencu med drugim očital, da je Zavodu za zaposlovanje predložil devet Zahtevkov za izplačilo delnega povračila nadomestila plač..., pri tem pa je vedel, da so podatki v navedenih zahtevkih neresnični, saj delavci, navedeni v zahtevkih, dejansko niso bili napoteni na čakanje na delo in so vsi opravljali redno delo ... Modificiran obtožni akt pa obdolžencu očita, da je vložil devet Zahtevkov za izplačilo delnega povračila nadomestila plač..., pri tem pa je vedel, da so podatki neresnični, saj vsi na njih navedeni delavci niso bili v navedenem obsegu ur na čakanju na delo... Zaradi takšne modifikacije je opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja nejasen, saj iz takšnega opisa ne izhaja, koliko delavcev ni bilo napoteno na čakanje in za koliko premalo jih je bilo napoteno. Le takšen opis bi obdolžencu omogočal učinkovito obrambo.Takšen nejasen opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja je odločilnega pomena tudi zato, saj je jasnost in konktretizacija opisa dejanja pomembna tako za učinkovito obrambo obdolženca, kot tudi podlaga sodišču prve stopnje pri tem, ko se odloča v primeru obsodilne sodbe, kakšno vrsto in višino kazenske sankcije bo izreklo obdolžencu.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - standard verjetnosti
Veljavne določbe ZIZ ne omogočajo tako strogega stališča glede subjektivnega kriterija - nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem terjatev onemogočena ali precej otežena, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje. Glede na to, da ZIZ v drugem odstavku 270. člena kot pogoj določa alternativno (tudi) verjetno nevarnost, da je zaradi toženčevega postopanja uveljavitev terjatve precej otežena, je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik za verjetno izkazati tudi, da toženec s svojim premoženjem razpolaga v taki meri, da še preostalo premoženje ne bi več zadoščalo za njegovo poplačilo, materialnopravno zmotno.
Tožnik je uveljavljal motenje posesti tudi zaradi zadrževanja toženk na dvorišču hiše. Med strankama ni bilo sporno, da sta toženki na dvorišču parkirali in se do prihoda tožnika tam zadrževali (nanj čakali). Četudi je bila njuna prisotnost za A. A. moteča ali vznemirjajoča, njuno ravnanje ne predstavlja motenja posesti. Posestno varstvo je namreč stvarnopravno varstvo in je namenjeno preprečevanju samovoljnega spreminjanja obstoječega posestnega stanja. Toženki s svojim ravnanjem nista omejevali tožnikove posesti nepremičnine, kot tudi njuno ravnanje ni bilo usmerjeno k temu, da bi posest pridobili zase.
Tožeča stranka manjkajoče trditve lahko odpravi in s tem tudi nesklepčnost tožbe, sodišče pa jo je v skladu s tretjim odstavkom 318. člena ZPP na to dolžno pozvati in ji določiti rok za odpravo nesklepčnosti ter jo opozoriti na posledice, do katerih bi prišlo, če tako ne bo postopala.