Sodišče prve stopnje je na podlagi tožnikove izjave o premoženjskem stanju ugotovilo, da je tožnik samska oseba, ter da prejema pokojnino v mesečnem znesku 667,00 EUR, drugega premoženja nima, mesečno pa razpolaga z zneskom neto minimalne plače. Zato je zaključilo, da pri tožniku niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodnih taks v celoti, saj tožnikov povprečni mesečni dohodek znaša več kot dvakratnik minimalnega dohodka 585,12 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da bi bilo ob povprečnem mesečnem dohodku in visokih finančnih obveznostih s plačilom sodne takse v enkratnem znesku 441,70 EUR ogroženo tožnikovo preživljanje. Ker pa tožnik prejema mesečni dohodek iz naslova pokojnine v znesku 667,00 EUR, mu je na podlagi drugega odstavka 11. člena ZST-1 omogočilo obročno plačilo sodne takse.
podjemna pogodba - znižanje plačila - jamčevanje za stvarne napake - predpostavke za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - dodaten rok za izpolnitev - stvarne napake na opravljenih delih - pobotni ugovor - odprava stvarne napake - pobot stroškov
Tožena stranka je od tožnika večkrat zahtevala odpravo iste napake, pa je slednji ni uspel odkriti niti odpraviti. Zahtevati od tožene stranke, da bi tožniku tudi po tem, ko je napako odkril drug serviser, še enkrat omogočila njeno odpravo, bi bilo pretirano.
Za utemeljenost zahtevka za znižanje plačila bi tožena stranka morala podati trditve o tem, koliko bi bil servis, ki ga je tožeča stranka opravila, vreden, če bi slednja odkrila počeno tesnilo (oziroma puščanje tesnila) in koliko je ta isti servis vreden, v posledici dejstva, da ji to ni uspelo (nesporno je tožeča stranka določene servisne storitve kljub temu opravila).
V tem sporu tožnik od toženk zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ju ti povzročili zaradi nepravilnega plačevanja prispevkov za socialno varnost. Čeprav naj bi tožnikova plača, ki jo je prejel v tuji valuti, omogočala odmero invalidske pokojnine od višje pokojninske osnove, mu je bila ta odmerjena od mnogo nižje osnove. Tožnik neutemeljeno uveljavlja, da bi morali toženki po septembru 1992 plačati mesečne prispevke od dejansko izplačane devizne plače, saj za to ni pravne podlage. Ob pravilni dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, da si je tožnik pri prejemanju plače v tuji valuti v času od 13. 9. 1992 do 31. 12. 1992 sam uredil pokojninsko in invalidsko zavarovanje, po 1. 1. 1993 pa je dolžnost zagotavljanja socialnega zavarovanja prevzelo podjetje drugotožene stranke s plačevanjem prispevkov po najnižji zavarovalni osnovi, kar je drugotožena stranka tudi izpolnila, toženkama ni mogoče očitati protipravnega ravnanja.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno ocenilo, da je primerno denarno povračilo v predmetni zadevi v višini treh povprečnih mesečnih plač tožnika. Pri tem je ustrezno upoštevalo vsa odločilna dejstva za odmero odškodnine po veljavnem zakonu, in sicer delovno dobo tožnika pri delodajalcu, njegovo starost, poklic in izobrazbo ter njegove zaposlitvene možnosti. Takšna presoja pravilno upošteva dejstvo, da je bil tožnik ob prenehanju delovnega razmerja star 32 let, da je bil pri toženi stranki zaposlen komaj dve leti in ima visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri, njegovo brezposelnost v času odločanja ter da izrazite aktivnosti pri iskanju zaposlitve ni pokazal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002665
ZPP člen 180, 180/1, 453. OZ člen 619.
sklepčnost tožbe - zavrnitev dokaznih predlogov - nepotreben dokaz - prekluzija - postopek v sporu majhne vrednosti - navajanje novih dejstev v sporu majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - presoja sklepčnosti tožbe
Tožba je nesklepčna, če iz dejstev, ki so v njej navedena, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
Sodba je bila toženi stranki (preko pooblaščenke) vročena 8. 6. 2016. Pritožbeni rok 8 dni se je tako iztekel z dnem 16. 6. 2016, pritožbo pa je tožena stranka vložila dne 17. 6. 2016. Sodišče prve stopnje jo je z izpodbijanim sklepom pravilno in zakonito kot prepozno zavrglo (343. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002804
OZ člen 190. SPZ člen 48. ZPSPP člen 14, 17. ZPP člen 214, 214/2.
spor majhne vrednosti - najem poslovnih prostorov - vlaganja najemnika - obogatitveno načelo - trditveno breme - domneva priznanja dejstev
Tožena stranka je obstoj dogovora izrecno zatrjevala, zato ni mogoče šteti, da je njegov ne-obstoj konkludentno priznala.
Vlagatelj je lastniku nepremičnine dolžan vrniti le toliko, za kolikor je obogaten, oziroma toliko, kolikor je zaradi vlaganj prikrajšanega nepremičnina več vredna. Obogatitev (večvrednost nepremičnine) torej ni nujno enaka temu, kar je prikrajšani dal (vrnitveni princip).
Vlaganja, ki jih je imel najemnik zato, da je poslovni prostor sploh lahko uporabil za pogodbeno dogovorjen namen in vlaganja, s katerimi se poslovni prostor v takem stanju vzdržuje, gredo po omenjenih določbah ZPSPP v breme najemodajalca. Vendar pa ima najemnik pravico zahtevati njihovo povračilo le v primeru, da je dal (preden je vlaganja izvedel sam) najemodajalcu primeren rok za potrebno ureditev ali pospravilo poslovnega prostora, a najemodajalec tega ni storil.
ZDR člen 72.. ZDR-1 člen 115.. OZ člen 58, 76, 79.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - prokurist - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starši - obveščanje delodajalca
ZDR v 72. členu določa, da stranki lahko drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi s taksativno naštetimi vprašanji (med katerimi je tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi), če takšno pogodbo sklepa poslovodna oseba ali prokurist. Stranki sta v pogodbi o zaposlitvi z dne 21. 10. 2011, ki je hkrati tudi pogodba o opravljanju prokure, to tudi storili. V 1. točki 16. člena sta se dogovorili, da tožnici mandat (med drugim) preneha na podlagi odpoklica s strani pristojnega organa družbe, v 2. točki 16. člena pa, da tožničino delovno pravno razmerje pri toženi stranki traja do prenehanja njene funkcije prokuristke v družbi. Na podlagi navedenih določil je ob pravilni uporabi materialnega prava možen le zaključek, da je sočasno z odpoklicem tožnice s funkcije prokuristke tožene stranke prenehala tudi njena pogodba o zaposlitvi.
Gglede na specifične okoliščine obravnavane zadeve (tj. da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo iz razlogov na njeni strani ter da ji je delovno razmerje brez odpovednega roka prenehalo zato, ker ji je prenehalo istočasno z odpoklicem s funkcije prokuristke) ni mogoče sprejeti stališča sodišča prve stopnje, da bi tožnica posebno pravno varstvo pred odpovedjo po prvem odstavku 115. člena ZDR-1 uživala le v primeru, če bi toženo stranko o nosečnosti obvestila, še preden je izvedela, da je to dejstvo postalo pravno relevantno. Pri presoji zakonitosti prenehanja obravnavane pogodbe o zaposlitvi sta bistveni vprašanji, kdaj je tožnica izvedela, da je dejstvo, da je noseča, postalo pravno pomembno (to je lahko bilo ob vročitvi obvestila o odpoklicu s funkcije prokuristke ali pred vročitvijo tega obvestila), in ali je toženo stranko z nosečnostjo seznanila takoj zatem (oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po prenehanju teh). Le v tem primeru je namreč zadostila zahtevi po skrbnem obveščanju delodajalca iz četrtega odstavka 115. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006179
OZ člen 62, 62/2, 352, 352/1, 352/2, 353.. ZDR-1 člen 182, 182/1.. ZPP člen 314.. KZ-1 člen 229.
odškodninska odgovornost delodajalca - subjektivni in objektivni zastaralni rok - delna sodba - premoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je zgolj pavšalno navedlo, da je bila tožeča stranka 20. 12. 2012 seznanjena tudi z domnevnima povzročiteljema škode, zato je v tem delu dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno Tožeča stranka je podala konkretne navedbe in dokazne predloge v zvezi s tem, kdaj je zvedela za povzročitelja škode, vendar sodišče prve stopnje dejstev v tej smeri ni ugotavljalo in predlaganih dokazov ni izvedlo. Glede na to, da objektivni zastaralni rok ob vložitvi tožbe še ni potekel, je pravilnost končne odločitve v tem sporu odvisna od presoja teka subjektivnega zastaralnega roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002749
OZ člen 102, 102/1, 102/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 365, 365-3.
izpolnitev obveznosti - ugovor ogroženosti - stečajni postopek - negotovost izpolnitve obveznosti nasprotne stranke - prodajna pogodba - premoženjske razmere - stroški postopka - dvostranska pogodba
Bistven vsebinski pogoj za uveljavljanje ugovora ogroženosti po prvem odstavku 102. člena OZ je nastop negotovosti nasprotne izpolnitve v času, ko mora izpolniti tista stranka, ki v skladu s pogodbenim dogovorom izpolnjuje prva. To pomeni, da mora negotovost skladno s to določbo nastopiti po sklenitvi pogodbe.
V tem individualnem delovnem sporu tožnik uveljavlja tožbeni zahtevek za obračun in plačilo razlike v plači za določeno obdobje. Zatrjeval je, da je tožena stranka v spornem obdobju pri izračunu njegove plače upoštevala prenizek količnik delovnega mesta, bodisi prenizko izhodiščno plačo. Sodišče prve stopnje je pravilno za celotno vtoževano obdobje upoštevalo izhodiščno plačo, kot je bila dogovorjena s socialnimi partnerji (za obdobje od februarja do decembra 2009 v višini 705,25 EUR, za obdobje od januarja do novembra 2010 v višini 717,94 EUR in za obdobje od decembra 2010 dalje v višini 615,47 EUR), ter v tistih vseh obdobjih, ko je veljala nižja izhodiščna plača od 742,37 EUR, upoštevalo višji količnik delovnega mesta (5,709 namesto 5,190).
Pravdni stranki Dogovoru z dne 15. 3. 2004 nista podelili trajne pravne veljave (vsaj v delu, v katerem je določena izhodiščna plače, ne). V nasprotnem primeru bi bili kasneje sklenjeni dogovori o spremembi izhodiščne plače brez pomena. Ker pa se je tožena stranka s socialnimi partnerji kljub Dogovoru z dne 15. 3. 2004 dogovarjala za drugačno (višjo) izhodiščno plačo, je šteti, da so ti dogovori veljavni in je potrebno upoštevati izhodiščno plačo v višini, kot je bila v njih dogovorjena, ne pa višino, ki izhaja iz Dogovora z dne 15. 3. 2004.
Tožnik je do povračila stroškov vložene tožbe za oba dela tožbenega zahtevka (v zvezi z nezakonitostjo odpovedi in regresom za letni dopust) upravičen na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP, ker je bila tožba v konkretnem primeru potrebna, tožena stranka pa je izpolnila tožbeni zahtevek (oziroma o izpolnitvi obvestila tožnika) po vložitvi tožbe.
ZDR-1 člen 200, 200/4.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-3, 9/1-4.
plača - dodatek za nevarne naloge - slovenska vojska - vojak - misija
Glede na naloge, ki jih je tožnik dejansko opravljal v spornem obdobju na misiji v D., je šlo za bojno delovanje, pri čemer (glede na možne posledice oboroženih spopadov) zadostuje, da so se dvakrat na mesec vršili stiki z ognjenim delovanjem. Zato je tožnik upravičen do višjega dodatka za nevarne naloge, ker je izpolnjen pogoj za priznanje te pravice iz 4. točke prvega odstavka 9. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami. Ker je tožena stranka tožniku za to obdobje tožniku izplačala dodatek le v višini 1.000,00 EUR mesečno, je tožnik upravičen do razlike dodatka do višine 1.500,00 EUR.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otroka - preživnina - določitev preživnine - višina preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - stiki - otrokova korist - volja otroka - izvedensko mnenje - stroški postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku
V družinskih zadevah je treba upoštevati korist otroka v vseh razmerah in položajih, v katerih je otrok udeležen ali prizadet. Sodišče prve stopnje je korist otroka ugotavljalo s pomočjo dveh strokovnjakov, in sicer izvedenke klinično psihološke stroke in centra za socialno delo. Upoštevalo je tudi otrokovo željo, saj je ugotovilo, da je deklica dovolj zrela in sposobna jasno izraziti svojo željo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002703
ZPP člen 196.
tožba na nedopustnost izvršbe - vlaganja v nepremičnino - vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca - pridobitev solastninske pravice z vlaganji - nova stvar - enotno sosporništvo - subjektivne meje pravnomočnosti
Če so bila vlaganja in dela, izvedena v času obstoja zunajzakonske skupnosti tožnice in M. K., tako obsežna, da so spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine, je tožnica na originaren način pridobila (so)lastninsko pravico na nepremičninah že, ko je prišlo do spremembe identitete nepremičnin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00002523
OZ člen 131, 131/1. ZDPra člen 7, 7/1, 9. ZPP člen 66, 67, 72, 339, 339/2, 339/2-2, 339/2-11. URS člen 23, 26. ZFPPIPP člen 122, 242, 242/2.
odškodninska odgovornost države za delo sodišča - pravilnost zastopanja - pristojnosti državnega pravobranilstva - predlog za izločitev sodnika - prepozen predlog - predpostavke odškodninske odgovornosti - protipravnost - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - družbenik stečajnega dolžnika - pravica do pritožbe družbenika - seznanitev s sklepom - nastanek materialne škode - vrednost poslovnega deleža
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ne obstoji element protipravnosti. Sklep o začetku stečajnega postopka se objavi na spletnih straneh v skladu s 122. členom ZFPPIPP. Družbenik stečajnega dolžnika ima položaj stranke šele v pritožbenem postopku proti temu sklepu. Zakon ne določa in tudi citirana ustavna odločba ne govori o tem, da bi sklep o uvedbi stečajnega postopka stečajno sodišče moralo vročiti osebno družbenikom stečajnega dolžnika. Po 2. točki 242. člena ZFPPIPP torej dobi stečajni dolžnik položaj stranke šele v pritožbenem postopku.
Tožnik zatrjuje v tožbi škodo, ki je enaka vrednosti poslovnega deleža stečajnega dolžnika v višini 4.334.500,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da te škode ni dokazal, saj je poslovni delež knjigovodska kategorija. Pravna relevantna škoda pa je dejanska škoda po OZ, ki bi jo naj tožeča stranka utrpela. Sodišče je nato ugotovilo, da je bil po opravljenem stečaju rezultat tak, da niso bili poplačani niti ločitveni upniki in da je bilo stečajne mase premalo za poplačilo vseh upnikov, kaj šele da bi bil preostanek, ki bi se vrnil družbeniku. Zato je sodišče pravilno sklepalo, da tožnik ni dokazal obstoja škode in vzročne zveze med zatrjevanim škodnim dogodkom in nastalo škodo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00006094
KZ-1 člen 230, 230/1.
preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - določna opredelitev kaznivega dejanja - nejasen izrek sodbe - nejasni razlogi sodbe
Vložen obtožni akt je obdolžencu med drugim očital, da je Zavodu za zaposlovanje predložil devet Zahtevkov za izplačilo delnega povračila nadomestila plač..., pri tem pa je vedel, da so podatki v navedenih zahtevkih neresnični, saj delavci, navedeni v zahtevkih, dejansko niso bili napoteni na čakanje na delo in so vsi opravljali redno delo ... Modificiran obtožni akt pa obdolžencu očita, da je vložil devet Zahtevkov za izplačilo delnega povračila nadomestila plač..., pri tem pa je vedel, da so podatki neresnični, saj vsi na njih navedeni delavci niso bili v navedenem obsegu ur na čakanju na delo... Zaradi takšne modifikacije je opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja nejasen, saj iz takšnega opisa ne izhaja, koliko delavcev ni bilo napoteno na čakanje in za koliko premalo jih je bilo napoteno. Le takšen opis bi obdolžencu omogočal učinkovito obrambo.Takšen nejasen opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja je odločilnega pomena tudi zato, saj je jasnost in konktretizacija opisa dejanja pomembna tako za učinkovito obrambo obdolženca, kot tudi podlaga sodišču prve stopnje pri tem, ko se odloča v primeru obsodilne sodbe, kakšno vrsto in višino kazenske sankcije bo izreklo obdolžencu.
ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 126/2, 322, 322/2, 343, 343/4.
procesna legitimacija za pritožbo - upravičenje opravljati procesna dejanja - soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe
Predlog za izdajo soglasja sodišča je procesno dejanje v glavnem postopku zaradi insolventnosti, ki pa ga je upravičen sodišču podati upravitelj stečajnega postopka. Ker so posli upravljanja stečajne mase v pristojnosti stečajnega upravitelja, upravitelj pa s poslom ni soglašal, tega ni mogoče obiti na način, da bi stranka sama sodišču predlagala izdajo soglasja. Ker je predlog za izdajo soglasja vložila družba A. d.o.o., je bila odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog zavrnilo, že iz navedenega razloga pravilna.
plačilo sredstev v rezervni sklad - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - odtujitev stvari med pravdo
Ob vložitvi tožbe sta bila tožnika solastnika stanovanja, katerega sta med pravdo odtujila, kar pa ni vplivalo na obstoj njune aktivne legitimacije v tej pravdi. Lastnica stanovanja je med pravdo postala X, ki se je pridružila tožnikom kot nova tožnica v skladu s 191. členom ZPP, zato tudi njena aktivna legitimacija ni sporna.
napotitev na pravdo - navidezna prodajna pogodba - darilna pogodba
Ker dedinja ni podala celovite trditvene podlage, ki bi utemeljevala njeno trditev, da je ona resnični kupec in da ni prejela stanovanja od zapustnice kot darilo, je njena pravica manj verjetna. Dedinja mora zato dokazati, da stanovanja od zapustnice ni prejela kot darilo in je zato treba njo napotiti na pravdo.