CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO
VSL00002656
ZPP člen 214, 214/1, 286b, 286b/1. ZFPPod člen 27, 27/1. ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2, 72/3. ZLNDL člen 3.
sprememba tožbe - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije - prenehanje gospodarske družbe - priznanje dejstev - priposestvovanje - dobroverna posest - zakonita posest - družbena lastnina - pravočasno grajanje procesnih kršitev - dobroverni in zakoniti posestnik - prodajna pogodba
Učinek priznanja dejstev iz prvega odstavka 214. člena ZPP se lahko razteza le na materialnopravno odločilna dejstva, torej tista, ki so podlaga določenega zahtevka ali ugovora.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - pridržanje v socialnovarstvenem zavodu brez privolitve - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - socialno varstveni zavod
Problem prezasedenosti varovanih oddelkov socialno varstvenih zavodov je sodiščem znan in nanj opozarjajo pristojne institucije. Vsekakor pa problem prezasedenosti ni razlog, da sodišče ne bi upoštevalo zakonodaje in ne bi izdajalo odločb o sprejemu oseb, ki tako obravnavo potrebujejo, v varovani oddelek socialno varstvenih zavodov.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno ocenilo, da je primerno denarno povračilo v predmetni zadevi v višini treh povprečnih mesečnih plač tožnika. Pri tem je ustrezno upoštevalo vsa odločilna dejstva za odmero odškodnine po veljavnem zakonu, in sicer delovno dobo tožnika pri delodajalcu, njegovo starost, poklic in izobrazbo ter njegove zaposlitvene možnosti. Takšna presoja pravilno upošteva dejstvo, da je bil tožnik ob prenehanju delovnega razmerja star 32 let, da je bil pri toženi stranki zaposlen komaj dve leti in ima visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri, njegovo brezposelnost v času odločanja ter da izrazite aktivnosti pri iskanju zaposlitve ni pokazal.
Glede na nasprotujoče si trditve tožene stranke je sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo tožniku, da mu tožena stranka dnevnic in potnih stroškov ni izplačala v celoti. Zato je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku tožnika in toženi stranki naložilo plačilo materialnih stroškov tako, kot izhaja iz izreka sodbe sodišča prve stopnje.
ZDR-1 člen 200, 200/4.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-3, 9/1-4.
plača - dodatek za nevarne naloge - slovenska vojska - vojak - misija
Glede na naloge, ki jih je tožnik dejansko opravljal v spornem obdobju na misiji v D., je šlo za bojno delovanje, pri čemer (glede na možne posledice oboroženih spopadov) zadostuje, da so se dvakrat na mesec vršili stiki z ognjenim delovanjem. Zato je tožnik upravičen do višjega dodatka za nevarne naloge, ker je izpolnjen pogoj za priznanje te pravice iz 4. točke prvega odstavka 9. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami. Ker je tožena stranka tožniku za to obdobje tožniku izplačala dodatek le v višini 1.000,00 EUR mesečno, je tožnik upravičen do razlike dodatka do višine 1.500,00 EUR.
Tožnik je do povračila stroškov vložene tožbe za oba dela tožbenega zahtevka (v zvezi z nezakonitostjo odpovedi in regresom za letni dopust) upravičen na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP, ker je bila tožba v konkretnem primeru potrebna, tožena stranka pa je izpolnila tožbeni zahtevek (oziroma o izpolnitvi obvestila tožnika) po vložitvi tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002665
ZPP člen 180, 180/1, 453. OZ člen 619.
sklepčnost tožbe - zavrnitev dokaznih predlogov - nepotreben dokaz - prekluzija - postopek v sporu majhne vrednosti - navajanje novih dejstev v sporu majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - presoja sklepčnosti tožbe
Tožba je nesklepčna, če iz dejstev, ki so v njej navedena, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
Sodba je bila toženi stranki (preko pooblaščenke) vročena 8. 6. 2016. Pritožbeni rok 8 dni se je tako iztekel z dnem 16. 6. 2016, pritožbo pa je tožena stranka vložila dne 17. 6. 2016. Sodišče prve stopnje jo je z izpodbijanim sklepom pravilno in zakonito kot prepozno zavrglo (343. člen ZPP).
Tožnik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje na isti dan odločalo o dveh predlogih za oprostitev plačila sodnih taks. O predlogu za oprostitev plačila sodnih taks v zvezi z delnim umikom tožbe je odločilo tako, da je tožniku naložilo plačilo sodne takse v 6 mesečnih obrokih, in sicer v petih obrokih po 74,00 EUR, šesti obrok pa v višini 71,00 EUR, z izpodbijanim sklepom pa je tožniku naložilo, da plača še sodno takso za pritožbo zoper sodbo v 24 mesečnih obrokih, in sicer v 23 zaporednih obrokih po 53,00 EUR, 24. mesečni obrok pa v višini 43,00 EUR. Mesečni obrok za plačilo takse tako znaša skupaj 127,00 EUR. Glede na to, da tožnik prejema iz naslova pokojnine znesek 667,00 EUR neto mesečno, cenzusa (dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 585,12 EUR) ob upoštevanju skupne višine mesečnih taksnih obveznosti iz obeh sklepov prvostopenjskega sodišča o predlogih za oprostitev plačila sodnih taks, ne dosega. Zato tožnik v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da je glede na premoženjsko stanje ob pravilni uporabi materialnega prava upravičen do polne oprostitve plačila sodnih taks za pritožbo zoper sodbo.
V tem individualnem delovnem sporu tožnik uveljavlja tožbeni zahtevek za obračun in plačilo razlike v plači za določeno obdobje. Sodišče prve stopnje je pravilno za celotno vtoževano obdobje upoštevalo izhodiščno plačo, kot je bila dogovorjena s socialnimi partnerji (za obdobje od februarja do decembra 2009 v višini 705,25 EUR, za obdobje od januarja do novembra 2010 v višini 717,94 EUR in za obdobje od decembra 2010 dalje v višini 615,47 EUR), ter v tistih vseh obdobjih, ko je veljala nižja izhodiščna plača od 742,37 EUR, upoštevalo višji količnik delovnega mesta (3,956 namesto 3,596).
Pravdni stranki Dogovoru z dne 15. 3. 2004 nista podelili trajne pravne veljave (vsaj v delu, v katerem je določena izhodiščna plače, ne). V nasprotnem primeru bi bili kasneje sklenjeni dogovori o spremembi izhodiščne plače brez pomena. Ker pa se je tožena stranka s socialnimi partnerji kljub Dogovoru z dne 15. 3. 2004 dogovarjala za drugačno (višjo) izhodiščno plačo, je šteti, da so ti dogovori veljavni in je potrebno upoštevati izhodiščno plačo v višini, kot je bila v njih dogovorjena, ne pa višino, ki izhaja iz Dogovora z dne 15. 3. 2004.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002804
OZ člen 190. SPZ člen 48. ZPSPP člen 14, 17. ZPP člen 214, 214/2.
spor majhne vrednosti - najem poslovnih prostorov - vlaganja najemnika - obogatitveno načelo - trditveno breme - domneva priznanja dejstev
Tožena stranka je obstoj dogovora izrecno zatrjevala, zato ni mogoče šteti, da je njegov ne-obstoj konkludentno priznala.
Vlagatelj je lastniku nepremičnine dolžan vrniti le toliko, za kolikor je obogaten, oziroma toliko, kolikor je zaradi vlaganj prikrajšanega nepremičnina več vredna. Obogatitev (večvrednost nepremičnine) torej ni nujno enaka temu, kar je prikrajšani dal (vrnitveni princip).
Vlaganja, ki jih je imel najemnik zato, da je poslovni prostor sploh lahko uporabil za pogodbeno dogovorjen namen in vlaganja, s katerimi se poslovni prostor v takem stanju vzdržuje, gredo po omenjenih določbah ZPSPP v breme najemodajalca. Vendar pa ima najemnik pravico zahtevati njihovo povračilo le v primeru, da je dal (preden je vlaganja izvedel sam) najemodajalcu primeren rok za potrebno ureditev ali pospravilo poslovnega prostora, a najemodajalec tega ni storil.
ZDR člen 72.. ZDR-1 člen 115.. OZ člen 58, 76, 79.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - prokurist - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starši - obveščanje delodajalca
ZDR v 72. členu določa, da stranki lahko drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi s taksativno naštetimi vprašanji (med katerimi je tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi), če takšno pogodbo sklepa poslovodna oseba ali prokurist. Stranki sta v pogodbi o zaposlitvi z dne 21. 10. 2011, ki je hkrati tudi pogodba o opravljanju prokure, to tudi storili. V 1. točki 16. člena sta se dogovorili, da tožnici mandat (med drugim) preneha na podlagi odpoklica s strani pristojnega organa družbe, v 2. točki 16. člena pa, da tožničino delovno pravno razmerje pri toženi stranki traja do prenehanja njene funkcije prokuristke v družbi. Na podlagi navedenih določil je ob pravilni uporabi materialnega prava možen le zaključek, da je sočasno z odpoklicem tožnice s funkcije prokuristke tožene stranke prenehala tudi njena pogodba o zaposlitvi.
Gglede na specifične okoliščine obravnavane zadeve (tj. da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo iz razlogov na njeni strani ter da ji je delovno razmerje brez odpovednega roka prenehalo zato, ker ji je prenehalo istočasno z odpoklicem s funkcije prokuristke) ni mogoče sprejeti stališča sodišča prve stopnje, da bi tožnica posebno pravno varstvo pred odpovedjo po prvem odstavku 115. člena ZDR-1 uživala le v primeru, če bi toženo stranko o nosečnosti obvestila, še preden je izvedela, da je to dejstvo postalo pravno relevantno. Pri presoji zakonitosti prenehanja obravnavane pogodbe o zaposlitvi sta bistveni vprašanji, kdaj je tožnica izvedela, da je dejstvo, da je noseča, postalo pravno pomembno (to je lahko bilo ob vročitvi obvestila o odpoklicu s funkcije prokuristke ali pred vročitvijo tega obvestila), in ali je toženo stranko z nosečnostjo seznanila takoj zatem (oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po prenehanju teh). Le v tem primeru je namreč zadostila zahtevi po skrbnem obveščanju delodajalca iz četrtega odstavka 115. člena ZDR-1.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otroka - preživnina - določitev preživnine - višina preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - stiki - otrokova korist - volja otroka - izvedensko mnenje - stroški postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku
V družinskih zadevah je treba upoštevati korist otroka v vseh razmerah in položajih, v katerih je otrok udeležen ali prizadet. Sodišče prve stopnje je korist otroka ugotavljalo s pomočjo dveh strokovnjakov, in sicer izvedenke klinično psihološke stroke in centra za socialno delo. Upoštevalo je tudi otrokovo željo, saj je ugotovilo, da je deklica dovolj zrela in sposobna jasno izraziti svojo željo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002749
OZ člen 102, 102/1, 102/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 365, 365-3.
izpolnitev obveznosti - ugovor ogroženosti - stečajni postopek - negotovost izpolnitve obveznosti nasprotne stranke - prodajna pogodba - premoženjske razmere - stroški postopka - dvostranska pogodba
Bistven vsebinski pogoj za uveljavljanje ugovora ogroženosti po prvem odstavku 102. člena OZ je nastop negotovosti nasprotne izpolnitve v času, ko mora izpolniti tista stranka, ki v skladu s pogodbenim dogovorom izpolnjuje prva. To pomeni, da mora negotovost skladno s to določbo nastopiti po sklenitvi pogodbe.
V tem sporu tožnik od toženk zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ju ti povzročili zaradi nepravilnega plačevanja prispevkov za socialno varnost. Čeprav naj bi tožnikova plača, ki jo je prejel v tuji valuti, omogočala odmero invalidske pokojnine od višje pokojninske osnove, mu je bila ta odmerjena od mnogo nižje osnove. Tožnik neutemeljeno uveljavlja, da bi morali toženki po septembru 1992 plačati mesečne prispevke od dejansko izplačane devizne plače, saj za to ni pravne podlage. Ob pravilni dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, da si je tožnik pri prejemanju plače v tuji valuti v času od 13. 9. 1992 do 31. 12. 1992 sam uredil pokojninsko in invalidsko zavarovanje, po 1. 1. 1993 pa je dolžnost zagotavljanja socialnega zavarovanja prevzelo podjetje drugotožene stranke s plačevanjem prispevkov po najnižji zavarovalni osnovi, kar je drugotožena stranka tudi izpolnila, toženkama ni mogoče očitati protipravnega ravnanja.
ZPP člen 154, 165, 165-1, 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12, 365, 365-3. - člen 11.
razsojena stvar (res iudicata) - priznana terjatev v stečajnem postopku - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stroški postopka - terjatev na plačilo stroškov postopka - načelo ne bis in idem
Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja.
Ker je bila v stečajnem postopku priznana tudi stroškovna terjatev tožeče stranke sodišče prve stopnje o teh stroških ne bi smelo ponovno odločati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zaporna kazen - rok za podajo odpovedi
Tožnica je bila s pravnomočno sodbo spoznana za krivo, da je storila kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po prvem odstavku 325. člena KZ-1 in ji je bila izrečena kazen zapora enega leta. Na podlagi pravnomočne obsodilne sodbe zaradi prestajanja zaporne kazni je morala biti več kot 6 mesecev odsotna z dela, kar je predstavljalo razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 5. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
podjemna pogodba - znižanje plačila - jamčevanje za stvarne napake - predpostavke za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - dodaten rok za izpolnitev - stvarne napake na opravljenih delih - pobotni ugovor - odprava stvarne napake - pobot stroškov
Tožena stranka je od tožnika večkrat zahtevala odpravo iste napake, pa je slednji ni uspel odkriti niti odpraviti. Zahtevati od tožene stranke, da bi tožniku tudi po tem, ko je napako odkril drug serviser, še enkrat omogočila njeno odpravo, bi bilo pretirano.
Za utemeljenost zahtevka za znižanje plačila bi tožena stranka morala podati trditve o tem, koliko bi bil servis, ki ga je tožeča stranka opravila, vreden, če bi slednja odkrila počeno tesnilo (oziroma puščanje tesnila) in koliko je ta isti servis vreden, v posledici dejstva, da ji to ni uspelo (nesporno je tožeča stranka določene servisne storitve kljub temu opravila).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpravnina - pobotni ugovor
Za veljavnost pogodbe o zaposlitvi ni določena pisna oblika, zato delavec in delodajalec lahko veljavno skleneta in izvršujeta tudi ustne dogovore glede posameznih elementov pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka v pritožbi zmotno navaja, da je imela tožnikovo plačo pravico enostransko znižati, ker mu jo je v preteklosti tudi enostransko zviševala. Stranki sta se namreč z vsakokratnim (ustnim) dogovorom o povišanju plače strinjali (tožena stranka je tožniku že vrsto let izplačevala višjo plačo od pogodbeno dogovorjene, s čimer se je ta strinjal), glede znižanja plače pa takšnega dogovora očitno ni bilo. Ob ugotovitvah, da je tožena stranka plačo, do katere bi bil tožnik upravičen na podlagi ustnega dogovora, v mesecih junij, julij in avgust 2013 znižala na minimalno plačo (to med strankama ni bilo sporno), pri čemer je do tega znižanja prišlo na podlagi enostranske odločitve tožene stranke kot tožnikovega delodajalca, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo to znižanje nezakonito.
Pritožbeno sodišče je že v več primerljivih zadevah zavzelo stališče, da je pri presoji, ali je bila izredna odpoved s strani delavca po določbi 111. člena ZDR-1 zakonita, pomembno le, da je na strani delodajalca podan razlog iz prvega odstavka 111. člena ZDR-1, sodišču pa pri tem ni treba posebej ugotavljati, ali ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
stroški postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekinitev pravdnega postopka - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - odločba, izdana med prekinitvijo postopka - izdaja sklepa o nadaljevanju postopka
V obravnavani zadevi sta na pasivni strani nastopala dva toženca. Iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo, da toženi stranki plača pravdne stroške. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa o odmeri pravdnih stroškov pa je razvidno, da je sodišče prve stopnje stroške odmerilo (izračunavalo) le za enega od tožencev. S tem je podano nasprotje med izrekom, ki tožeči stranki nalaga povrnitev stroškov toženi stranki, to je obema tožencema, in obrazložitvijo, iz katere izhaja, da so bili stroški priznani le enemu izmed tožencev, pri čemer ni mogoče razbrati kateremu od njiju. Zato se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti.