ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-7.. ZZDT-1 člen 4.. ZZSDT člen 25.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - dovoljenje za sezonsko delo
Sezonsko delo je tipično za gostinstvo in turizem, do njega pa lahko pride tudi v dejavnosti letalskega prometa, ki ga opravlja tožena stranka.
Iz definicije sezonskega dela iz 4. člena ZZDT-1 oziroma 28. člena sedaj veljavnega ZZSDT izhaja, da gre pri sezonskem delu za znatno povečan obseg potrebe po delavcih, kar pomeni, da ne izključuje možnosti, da se določeno delo opravlja tudi izven sezone, v sezoni pa, zaradi posebnosti te dejavnosti, pride do povečane potrebe po opravljanju tega dela. Sezonsko pogojena potreba po zaposlovanju dodatnih delavcev je zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi opravljanja sezonskega dela, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki sta jo stranki sklenili za čas od 30. 3. 2014 do 25. 10. 2014, ni bila sklenjena v nasprotju z zakonom, saj je obstajal v pogodbi naveden razlog za sklenitev takšne pogodbe, to je opravljanje sezonskega dela. Če se čas, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi ne ujema povsem natančno s poletno sezono, tudi ne vpliva na zakonitost sklenitve pogodbe.
ZIZ člen 273, 273/1. ZZK-1 člen 68, 68/1, 73, 73/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - vrste začasnih odredb - namen zavarovanja z začasno odredbo - zaznamba vrstnega reda - učinki zaznambe vrstnega reda
Predlog za izdajo začasne odredbe na prepoved odtujitve in obremenitve posameznih nepremičnin je upnik vložil po tistem, ko je bila v zemljiški knjigi pri teh nepremičninah že vpisana zaznamba vrstnega reda v korist družbe A. d. o. o. Upoštevajoč določila 73. člena ZZK-1 pa začasna odredba, tudi če bi postala pravnomočna, po vknjižbi lastninske pravice spornih nepremičnin v korist družbe A. d. o. o. od vknjižbe ne bi mogla imeti več nobenih koristnih učinkov za upnika. Zato predlagana začasna odredba ne more ščititi nobenih upnikovih zahtevkov več.
ZDR-1 člen 72, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZGD-1 člen 290, 290/8.
individualna pogodba o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - direktor
Pravdni stranki sta se v 17. členu pogodbe o zaposlitvi dogovorili, da lahko tožena stranka enostransko odpokliče izvršnega direktorja in odpove pogodbo s pisnim obvestilom ter brez odpovednega roka, med drugim v primeru, če tožnik huje krši svoje obveznosti. To pomeni, da odpoklic s funkcije izvršnega direktorja kot statusnopravni akt na podlagi osmega odstavka 290. člena ZGD-1 ne pomeni tudi avtomatičnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi in s tem delovnega razmerja, saj je potreben še nadaljnji ukrep. V pogodbi o zaposlitvi je sicer zapisano "pisno obvestilo", ki pa ne izključuje možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih dejstev, in sicer, da tožnik ni bil podpisnik tripartitne pogodbe, da mu pogodba ni nalagala nobenih obveznosti, da ni bil njen skrbnik, da je sodeloval le pri realizaciji ideje o zavarovanju kredita družbe, da je še pred predvidenim prenehanjem veljavnosti pogodbe nastopil zaposlitev v drugi družbi, kjer je bil zaposlen še v času nastanka tožene stranke v marcu 2010 in da je ob nastopu funkcije izvršnega direktorja tožene stranke v novembru 2011 prevzel vse veljavne pogodbe, med katerimi pa tripartitne pogodbe ni bilo, pravilno zaključilo, da tožnik s tripartitno pogodbo, njeno (podaljšano) veljavnostjo in obveznostmi tožene stranke ni bil seznanjen. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpravnina - pobotni ugovor
Za veljavnost pogodbe o zaposlitvi ni določena pisna oblika, zato delavec in delodajalec lahko veljavno skleneta in izvršujeta tudi ustne dogovore glede posameznih elementov pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka v pritožbi zmotno navaja, da je imela tožnikovo plačo pravico enostransko znižati, ker mu jo je v preteklosti tudi enostransko zviševala. Stranki sta se namreč z vsakokratnim (ustnim) dogovorom o povišanju plače strinjali (tožena stranka je tožniku že vrsto let izplačevala višjo plačo od pogodbeno dogovorjene, s čimer se je ta strinjal), glede znižanja plače pa takšnega dogovora očitno ni bilo. Ob ugotovitvah, da je tožena stranka plačo, do katere bi bil tožnik upravičen na podlagi ustnega dogovora, v mesecih junij, julij in avgust 2013 znižala na minimalno plačo (to med strankama ni bilo sporno), pri čemer je do tega znižanja prišlo na podlagi enostranske odločitve tožene stranke kot tožnikovega delodajalca, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo to znižanje nezakonito.
Pritožbeno sodišče je že v več primerljivih zadevah zavzelo stališče, da je pri presoji, ali je bila izredna odpoved s strani delavca po določbi 111. člena ZDR-1 zakonita, pomembno le, da je na strani delodajalca podan razlog iz prvega odstavka 111. člena ZDR-1, sodišču pa pri tem ni treba posebej ugotavljati, ali ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002804
OZ člen 190. SPZ člen 48. ZPSPP člen 14, 17. ZPP člen 214, 214/2.
spor majhne vrednosti - najem poslovnih prostorov - vlaganja najemnika - obogatitveno načelo - trditveno breme - domneva priznanja dejstev
Tožena stranka je obstoj dogovora izrecno zatrjevala, zato ni mogoče šteti, da je njegov ne-obstoj konkludentno priznala.
Vlagatelj je lastniku nepremičnine dolžan vrniti le toliko, za kolikor je obogaten, oziroma toliko, kolikor je zaradi vlaganj prikrajšanega nepremičnina več vredna. Obogatitev (večvrednost nepremičnine) torej ni nujno enaka temu, kar je prikrajšani dal (vrnitveni princip).
Vlaganja, ki jih je imel najemnik zato, da je poslovni prostor sploh lahko uporabil za pogodbeno dogovorjen namen in vlaganja, s katerimi se poslovni prostor v takem stanju vzdržuje, gredo po omenjenih določbah ZPSPP v breme najemodajalca. Vendar pa ima najemnik pravico zahtevati njihovo povračilo le v primeru, da je dal (preden je vlaganja izvedel sam) najemodajalcu primeren rok za potrebno ureditev ali pospravilo poslovnega prostora, a najemodajalec tega ni storil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002665
ZPP člen 180, 180/1, 453. OZ člen 619.
sklepčnost tožbe - zavrnitev dokaznih predlogov - nepotreben dokaz - prekluzija - postopek v sporu majhne vrednosti - navajanje novih dejstev v sporu majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - presoja sklepčnosti tožbe
Tožba je nesklepčna, če iz dejstev, ki so v njej navedena, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
obnova postopka - predlog - možnost obravnavanja pred sodiščem
Pravica do izjave stranke je vezana na pravilnost vročanja sodnih pisanj stranki (da se z njimi lahko seznani oziroma, nanje lahko odgovori), ne pa na vprašanja v zvezi z vročanjem pisanj strank sodišču. Dejstvo, da naj bi do napake prišlo na strani pošte, zato ne predstavlja obnovitvenega razloga iz 2. točke prvega odstavka 394. člena ZPP.
odgovor na tožbo - zavrženje vloge - zadostno število izvodov
ZPP v šestem odstavku 108. člena določa, da v primeru, če vložnik ne vloži zadostnega števila izvodov vlog ali prilog, mu sodišče naloži, naj v določenem roku to stori. Če vložnik ne ravna po tem nalogu, sodišče vlogo zavrže. Toženi stranki sodišču v postavljenem roku nista posredovali vlog v zadostnem številu izvodov, zato je sodišče prve stopnje pravilno odgovor na tožbo zavrglo.
V tem individualnem delovnem sporu tožnik uveljavlja tožbeni zahtevek za obračun in plačilo razlike v plači za določeno obdobje. Zatrjeval je, da je tožena stranka v spornem obdobju pri izračunu njegove plače upoštevala prenizek količnik delovnega mesta, bodisi prenizko izhodiščno plačo. Sodišče prve stopnje je pravilno za celotno vtoževano obdobje upoštevalo izhodiščno plačo, kot je bila dogovorjena s socialnimi partnerji (za obdobje od februarja do decembra 2009 v višini 705,25 EUR, za obdobje od januarja do novembra 2010 v višini 717,94 EUR in za obdobje od decembra 2010 dalje v višini 615,47 EUR), ter v tistih vseh obdobjih, ko je veljala nižja izhodiščna plača od 742,37 EUR, upoštevalo višji količnik delovnega mesta (5,709 namesto 5,190).
Pravdni stranki Dogovoru z dne 15. 3. 2004 nista podelili trajne pravne veljave (vsaj v delu, v katerem je določena izhodiščna plače, ne). V nasprotnem primeru bi bili kasneje sklenjeni dogovori o spremembi izhodiščne plače brez pomena. Ker pa se je tožena stranka s socialnimi partnerji kljub Dogovoru z dne 15. 3. 2004 dogovarjala za drugačno (višjo) izhodiščno plačo, je šteti, da so ti dogovori veljavni in je potrebno upoštevati izhodiščno plačo v višini, kot je bila v njih dogovorjena, ne pa višino, ki izhaja iz Dogovora z dne 15. 3. 2004.
Tožnik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje na isti dan odločalo o dveh predlogih za oprostitev plačila sodnih taks. O predlogu za oprostitev plačila sodnih taks v zvezi z delnim umikom tožbe je odločilo tako, da je tožniku naložilo plačilo sodne takse v 6 mesečnih obrokih, in sicer v petih obrokih po 74,00 EUR, šesti obrok pa v višini 71,00 EUR, z izpodbijanim sklepom pa je tožniku naložilo, da plača še sodno takso za pritožbo zoper sodbo v 24 mesečnih obrokih, in sicer v 23 zaporednih obrokih po 53,00 EUR, 24. mesečni obrok pa v višini 43,00 EUR. Mesečni obrok za plačilo takse tako znaša skupaj 127,00 EUR. Glede na to, da tožnik prejema iz naslova pokojnine znesek 667,00 EUR neto mesečno, cenzusa (dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 585,12 EUR) ob upoštevanju skupne višine mesečnih taksnih obveznosti iz obeh sklepov prvostopenjskega sodišča o predlogih za oprostitev plačila sodnih taks, ne dosega. Zato tožnik v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da je glede na premoženjsko stanje ob pravilni uporabi materialnega prava upravičen do polne oprostitve plačila sodnih taks za pritožbo zoper sodbo.
V tem individualnem delovnem sporu tožnik uveljavlja tožbeni zahtevek za obračun in plačilo razlike v plači za določeno obdobje. Sodišče prve stopnje je pravilno za celotno vtoževano obdobje upoštevalo izhodiščno plačo, kot je bila dogovorjena s socialnimi partnerji (za obdobje od februarja do decembra 2009 v višini 705,25 EUR, za obdobje od januarja do novembra 2010 v višini 717,94 EUR in za obdobje od decembra 2010 dalje v višini 615,47 EUR), ter v tistih vseh obdobjih, ko je veljala nižja izhodiščna plača od 742,37 EUR, upoštevalo višji količnik delovnega mesta (3,956 namesto 3,596).
Pravdni stranki Dogovoru z dne 15. 3. 2004 nista podelili trajne pravne veljave (vsaj v delu, v katerem je določena izhodiščna plače, ne). V nasprotnem primeru bi bili kasneje sklenjeni dogovori o spremembi izhodiščne plače brez pomena. Ker pa se je tožena stranka s socialnimi partnerji kljub Dogovoru z dne 15. 3. 2004 dogovarjala za drugačno (višjo) izhodiščno plačo, je šteti, da so ti dogovori veljavni in je potrebno upoštevati izhodiščno plačo v višini, kot je bila v njih dogovorjena, ne pa višino, ki izhaja iz Dogovora z dne 15. 3. 2004.
Glede na nasprotujoče si trditve tožene stranke je sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo tožniku, da mu tožena stranka dnevnic in potnih stroškov ni izplačala v celoti. Zato je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku tožnika in toženi stranki naložilo plačilo materialnih stroškov tako, kot izhaja iz izreka sodbe sodišča prve stopnje.
ZDR člen 72.. ZDR-1 člen 115.. OZ člen 58, 76, 79.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - prokurist - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starši - obveščanje delodajalca
ZDR v 72. členu določa, da stranki lahko drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi s taksativno naštetimi vprašanji (med katerimi je tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi), če takšno pogodbo sklepa poslovodna oseba ali prokurist. Stranki sta v pogodbi o zaposlitvi z dne 21. 10. 2011, ki je hkrati tudi pogodba o opravljanju prokure, to tudi storili. V 1. točki 16. člena sta se dogovorili, da tožnici mandat (med drugim) preneha na podlagi odpoklica s strani pristojnega organa družbe, v 2. točki 16. člena pa, da tožničino delovno pravno razmerje pri toženi stranki traja do prenehanja njene funkcije prokuristke v družbi. Na podlagi navedenih določil je ob pravilni uporabi materialnega prava možen le zaključek, da je sočasno z odpoklicem tožnice s funkcije prokuristke tožene stranke prenehala tudi njena pogodba o zaposlitvi.
Gglede na specifične okoliščine obravnavane zadeve (tj. da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo iz razlogov na njeni strani ter da ji je delovno razmerje brez odpovednega roka prenehalo zato, ker ji je prenehalo istočasno z odpoklicem s funkcije prokuristke) ni mogoče sprejeti stališča sodišča prve stopnje, da bi tožnica posebno pravno varstvo pred odpovedjo po prvem odstavku 115. člena ZDR-1 uživala le v primeru, če bi toženo stranko o nosečnosti obvestila, še preden je izvedela, da je to dejstvo postalo pravno relevantno. Pri presoji zakonitosti prenehanja obravnavane pogodbe o zaposlitvi sta bistveni vprašanji, kdaj je tožnica izvedela, da je dejstvo, da je noseča, postalo pravno pomembno (to je lahko bilo ob vročitvi obvestila o odpoklicu s funkcije prokuristke ali pred vročitvijo tega obvestila), in ali je toženo stranko z nosečnostjo seznanila takoj zatem (oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po prenehanju teh). Le v tem primeru je namreč zadostila zahtevi po skrbnem obveščanju delodajalca iz četrtega odstavka 115. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO
VSL00002656
ZPP člen 214, 214/1, 286b, 286b/1. ZFPPod člen 27, 27/1. ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2, 72/3. ZLNDL člen 3.
sprememba tožbe - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije - prenehanje gospodarske družbe - priznanje dejstev - priposestvovanje - dobroverna posest - zakonita posest - družbena lastnina - pravočasno grajanje procesnih kršitev - dobroverni in zakoniti posestnik - prodajna pogodba
Učinek priznanja dejstev iz prvega odstavka 214. člena ZPP se lahko razteza le na materialnopravno odločilna dejstva, torej tista, ki so podlaga določenega zahtevka ali ugovora.
podjemna pogodba - znižanje plačila - jamčevanje za stvarne napake - predpostavke za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - dodaten rok za izpolnitev - stvarne napake na opravljenih delih - pobotni ugovor - odprava stvarne napake - pobot stroškov
Tožena stranka je od tožnika večkrat zahtevala odpravo iste napake, pa je slednji ni uspel odkriti niti odpraviti. Zahtevati od tožene stranke, da bi tožniku tudi po tem, ko je napako odkril drug serviser, še enkrat omogočila njeno odpravo, bi bilo pretirano.
Za utemeljenost zahtevka za znižanje plačila bi tožena stranka morala podati trditve o tem, koliko bi bil servis, ki ga je tožeča stranka opravila, vreden, če bi slednja odkrila počeno tesnilo (oziroma puščanje tesnila) in koliko je ta isti servis vreden, v posledici dejstva, da ji to ni uspelo (nesporno je tožeča stranka določene servisne storitve kljub temu opravila).
ZPP člen 154, 165, 165-1, 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12, 365, 365-3. - člen 11.
razsojena stvar (res iudicata) - priznana terjatev v stečajnem postopku - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stroški postopka - terjatev na plačilo stroškov postopka - načelo ne bis in idem
Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja.
Ker je bila v stečajnem postopku priznana tudi stroškovna terjatev tožeče stranke sodišče prve stopnje o teh stroških ne bi smelo ponovno odločati.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - pridržanje v socialnovarstvenem zavodu brez privolitve - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - socialno varstveni zavod
Problem prezasedenosti varovanih oddelkov socialno varstvenih zavodov je sodiščem znan in nanj opozarjajo pristojne institucije. Vsekakor pa problem prezasedenosti ni razlog, da sodišče ne bi upoštevalo zakonodaje in ne bi izdajalo odločb o sprejemu oseb, ki tako obravnavo potrebujejo, v varovani oddelek socialno varstvenih zavodov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00002767
OZ člen 155, 155/1, 299, 299/1, 378, 378/1. ZVPot člen 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 11a. URS člen 22. ZPP člen 149, 224, 224/1, 318, 318/1, 318/1-4, 351, 351/1, 358, 358-5. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 14. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4, 4/1. Direktiva Sveta z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako člen 2, 6, 6/1, 9, 9/1, 9/1b.
odgovornost za izdelek - odškodnina - pravo, ki ga je potrebno uporabiti - tuja pravna oseba - vročanje v tujino - vročilnica - povratnica - javna listina - delna zamudna sodba - vzročna zveza - obstoj škode - odgovornost proizvajalca stvari z napako
Načelo evropskemu pravu zveste razlage nacionalnih predpisov nalaga sodišču, da si nacionalno pravo v okviru dopustnih razlagalnih pravil razloži tako, da je uporabljeno nacionalno pravo v skladu z evropskim sekundarnim pravom. Pritožbeno sodišče je v tem primeru to tudi storilo in prav zato prvega odstavka 155. člena OZ ni uporabilo. Utemeljenost zahtevka je presojalo na temelju 4. člena in nasl. ZVPot.
začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - začasna odredba o dodelitvi otroka - nujnost začasne odločitve o vzgoji in varstvu - otrokova korist - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga
Če pride do razpada starševske zveze, je začasna sodna ureditev stikov med otrokom in tistim od staršev, ki z njim ne biva, nujno potrebna v vseh tistih primerih, ko starša ne (z)moreta sama doseči dogovora in grozi, da bo stanje neurejenih stikov ali celo njihova odsotnost vodila v odtujitev med otrokom in staršem, s katerim ne živi, to pa, če ni kakšnih posebnih okoliščin na strani tega starša, ni v otrokovo korist.
Povsem drugačna logika pa velja glede izdajanja začasnih odredb med postopkom glede zaupanja v vzgojo in varstvo. Ta se ne izda, razen če otroku grozi nevarnost in velika škoda, kar pa v obravnavanem primeru ni izkazano.