začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - začasna odredba o dodelitvi otroka - nujnost začasne odločitve o vzgoji in varstvu - otrokova korist - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga
Če pride do razpada starševske zveze, je začasna sodna ureditev stikov med otrokom in tistim od staršev, ki z njim ne biva, nujno potrebna v vseh tistih primerih, ko starša ne (z)moreta sama doseči dogovora in grozi, da bo stanje neurejenih stikov ali celo njihova odsotnost vodila v odtujitev med otrokom in staršem, s katerim ne živi, to pa, če ni kakšnih posebnih okoliščin na strani tega starša, ni v otrokovo korist.
Povsem drugačna logika pa velja glede izdajanja začasnih odredb med postopkom glede zaupanja v vzgojo in varstvo. Ta se ne izda, razen če otroku grozi nevarnost in velika škoda, kar pa v obravnavanem primeru ni izkazano.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006175
ZZ člen 38, 38/2.. ZDR člen 184.. ZDR-1 člen 179.
poslovodna oseba - razrešitev s funkcije - skrbnost dobrega strokovnjaka - sklep o razrešitvi - odškodninska odgovornost delodajalca
Iz spornega sklepa o razrešitvi je razvidno, da je bil tožnik razrešen iz razloga nezaupanja (kar pa ni zakoniti razlog za razrešitev po 38. členu ZZ), prav tako pa je sklep brez kakršnekoli vsebinske opredelitve razlogov za razrešitev. To pomeni, da je bila odločitev o razrešitvi arbitrarna. Zaradi opisanega ravnanja toženke (da je sklep o razrešitvi prazen in tudi brez vsebinske obrazložitve) je prišlo do zlorabe instituta razrešitve, kar je element protipravnosti.
Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru ugotovilo, da je bilo podano tako protipravno ravnanje povzročitelja škode (nezakonitost razrešitve tožnika z mesta direktorja), da je tožniku nastala škoda v višini prejemkov, ki bi jih prejemal, če ne bi bil nezakonito razrešen z mesta direktorja toženke in med prejemki, ki jih je imel v spornem obdobju, in sicer za čas od prenehanja delovnega razmerja do izteka mandata. Prav tako je ugotovilo vzročno zvezo med nezakonito razrešitvijo in nastalo škodo, toženka pa se krivde ravnanja s skrbnostjo dobrega strokovnjaka ni razbremenila.
Tožnik je do povračila stroškov vložene tožbe za oba dela tožbenega zahtevka (v zvezi z nezakonitostjo odpovedi in regresom za letni dopust) upravičen na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP, ker je bila tožba v konkretnem primeru potrebna, tožena stranka pa je izpolnila tožbeni zahtevek (oziroma o izpolnitvi obvestila tožnika) po vložitvi tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002804
OZ člen 190. SPZ člen 48. ZPSPP člen 14, 17. ZPP člen 214, 214/2.
spor majhne vrednosti - najem poslovnih prostorov - vlaganja najemnika - obogatitveno načelo - trditveno breme - domneva priznanja dejstev
Tožena stranka je obstoj dogovora izrecno zatrjevala, zato ni mogoče šteti, da je njegov ne-obstoj konkludentno priznala.
Vlagatelj je lastniku nepremičnine dolžan vrniti le toliko, za kolikor je obogaten, oziroma toliko, kolikor je zaradi vlaganj prikrajšanega nepremičnina več vredna. Obogatitev (večvrednost nepremičnine) torej ni nujno enaka temu, kar je prikrajšani dal (vrnitveni princip).
Vlaganja, ki jih je imel najemnik zato, da je poslovni prostor sploh lahko uporabil za pogodbeno dogovorjen namen in vlaganja, s katerimi se poslovni prostor v takem stanju vzdržuje, gredo po omenjenih določbah ZPSPP v breme najemodajalca. Vendar pa ima najemnik pravico zahtevati njihovo povračilo le v primeru, da je dal (preden je vlaganja izvedel sam) najemodajalcu primeren rok za potrebno ureditev ali pospravilo poslovnega prostora, a najemodajalec tega ni storil.
Sodišče prve stopnje je na podlagi tožnikove izjave o premoženjskem stanju ugotovilo, da je tožnik samska oseba, ter da prejema pokojnino v mesečnem znesku 667,00 EUR, drugega premoženja nima, mesečno pa razpolaga z zneskom neto minimalne plače. Zato je zaključilo, da pri tožniku niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodnih taks v celoti, saj tožnikov povprečni mesečni dohodek znaša več kot dvakratnik minimalnega dohodka 585,12 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da bi bilo ob povprečnem mesečnem dohodku in visokih finančnih obveznostih s plačilom sodne takse v enkratnem znesku 441,70 EUR ogroženo tožnikovo preživljanje. Ker pa tožnik prejema mesečni dohodek iz naslova pokojnine v znesku 667,00 EUR, mu je na podlagi drugega odstavka 11. člena ZST-1 omogočilo obročno plačilo sodne takse.
ZPP člen 154, 165, 165-1, 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12, 365, 365-3. - člen 11.
razsojena stvar (res iudicata) - priznana terjatev v stečajnem postopku - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stroški postopka - terjatev na plačilo stroškov postopka - načelo ne bis in idem
Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja.
Ker je bila v stečajnem postopku priznana tudi stroškovna terjatev tožeče stranke sodišče prve stopnje o teh stroških ne bi smelo ponovno odločati.
Glede na nasprotujoče si trditve tožene stranke je sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo tožniku, da mu tožena stranka dnevnic in potnih stroškov ni izplačala v celoti. Zato je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku tožnika in toženi stranki naložilo plačilo materialnih stroškov tako, kot izhaja iz izreka sodbe sodišča prve stopnje.
podjemna pogodba - znižanje plačila - jamčevanje za stvarne napake - predpostavke za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - dodaten rok za izpolnitev - stvarne napake na opravljenih delih - pobotni ugovor - odprava stvarne napake - pobot stroškov
Tožena stranka je od tožnika večkrat zahtevala odpravo iste napake, pa je slednji ni uspel odkriti niti odpraviti. Zahtevati od tožene stranke, da bi tožniku tudi po tem, ko je napako odkril drug serviser, še enkrat omogočila njeno odpravo, bi bilo pretirano.
Za utemeljenost zahtevka za znižanje plačila bi tožena stranka morala podati trditve o tem, koliko bi bil servis, ki ga je tožeča stranka opravila, vreden, če bi slednja odkrila počeno tesnilo (oziroma puščanje tesnila) in koliko je ta isti servis vreden, v posledici dejstva, da ji to ni uspelo (nesporno je tožeča stranka določene servisne storitve kljub temu opravila).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpravnina - pobotni ugovor
Za veljavnost pogodbe o zaposlitvi ni določena pisna oblika, zato delavec in delodajalec lahko veljavno skleneta in izvršujeta tudi ustne dogovore glede posameznih elementov pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka v pritožbi zmotno navaja, da je imela tožnikovo plačo pravico enostransko znižati, ker mu jo je v preteklosti tudi enostransko zviševala. Stranki sta se namreč z vsakokratnim (ustnim) dogovorom o povišanju plače strinjali (tožena stranka je tožniku že vrsto let izplačevala višjo plačo od pogodbeno dogovorjene, s čimer se je ta strinjal), glede znižanja plače pa takšnega dogovora očitno ni bilo. Ob ugotovitvah, da je tožena stranka plačo, do katere bi bil tožnik upravičen na podlagi ustnega dogovora, v mesecih junij, julij in avgust 2013 znižala na minimalno plačo (to med strankama ni bilo sporno), pri čemer je do tega znižanja prišlo na podlagi enostranske odločitve tožene stranke kot tožnikovega delodajalca, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo to znižanje nezakonito.
Pritožbeno sodišče je že v več primerljivih zadevah zavzelo stališče, da je pri presoji, ali je bila izredna odpoved s strani delavca po določbi 111. člena ZDR-1 zakonita, pomembno le, da je na strani delodajalca podan razlog iz prvega odstavka 111. člena ZDR-1, sodišču pa pri tem ni treba posebej ugotavljati, ali ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
vračunanje darila zakonitemu dediču - obseg zapuščine - pravica do izjave - preuranjena izdaja sklepa
Zapuščinsko sodišče mora posredovati dedičem podatke, ki so relevantni iz vidika prvega odstavka 46. člena ZD, pred izdajo sklepa o dedovanju in ne šele po njegovi vročitvi.
ZIZ člen 273, 273/1. ZZK-1 člen 68, 68/1, 73, 73/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - vrste začasnih odredb - namen zavarovanja z začasno odredbo - zaznamba vrstnega reda - učinki zaznambe vrstnega reda
Predlog za izdajo začasne odredbe na prepoved odtujitve in obremenitve posameznih nepremičnin je upnik vložil po tistem, ko je bila v zemljiški knjigi pri teh nepremičninah že vpisana zaznamba vrstnega reda v korist družbe A. d. o. o. Upoštevajoč določila 73. člena ZZK-1 pa začasna odredba, tudi če bi postala pravnomočna, po vknjižbi lastninske pravice spornih nepremičnin v korist družbe A. d. o. o. od vknjižbe ne bi mogla imeti več nobenih koristnih učinkov za upnika. Zato predlagana začasna odredba ne more ščititi nobenih upnikovih zahtevkov več.
ZDR-1 člen 72, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZGD-1 člen 290, 290/8.
individualna pogodba o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - direktor
Pravdni stranki sta se v 17. členu pogodbe o zaposlitvi dogovorili, da lahko tožena stranka enostransko odpokliče izvršnega direktorja in odpove pogodbo s pisnim obvestilom ter brez odpovednega roka, med drugim v primeru, če tožnik huje krši svoje obveznosti. To pomeni, da odpoklic s funkcije izvršnega direktorja kot statusnopravni akt na podlagi osmega odstavka 290. člena ZGD-1 ne pomeni tudi avtomatičnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi in s tem delovnega razmerja, saj je potreben še nadaljnji ukrep. V pogodbi o zaposlitvi je sicer zapisano "pisno obvestilo", ki pa ne izključuje možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih dejstev, in sicer, da tožnik ni bil podpisnik tripartitne pogodbe, da mu pogodba ni nalagala nobenih obveznosti, da ni bil njen skrbnik, da je sodeloval le pri realizaciji ideje o zavarovanju kredita družbe, da je še pred predvidenim prenehanjem veljavnosti pogodbe nastopil zaposlitev v drugi družbi, kjer je bil zaposlen še v času nastanka tožene stranke v marcu 2010 in da je ob nastopu funkcije izvršnega direktorja tožene stranke v novembru 2011 prevzel vse veljavne pogodbe, med katerimi pa tripartitne pogodbe ni bilo, pravilno zaključilo, da tožnik s tripartitno pogodbo, njeno (podaljšano) veljavnostjo in obveznostmi tožene stranke ni bil seznanjen. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-7.. ZZDT-1 člen 4.. ZZSDT člen 25.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - dovoljenje za sezonsko delo
Sezonsko delo je tipično za gostinstvo in turizem, do njega pa lahko pride tudi v dejavnosti letalskega prometa, ki ga opravlja tožena stranka.
Iz definicije sezonskega dela iz 4. člena ZZDT-1 oziroma 28. člena sedaj veljavnega ZZSDT izhaja, da gre pri sezonskem delu za znatno povečan obseg potrebe po delavcih, kar pomeni, da ne izključuje možnosti, da se določeno delo opravlja tudi izven sezone, v sezoni pa, zaradi posebnosti te dejavnosti, pride do povečane potrebe po opravljanju tega dela. Sezonsko pogojena potreba po zaposlovanju dodatnih delavcev je zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi opravljanja sezonskega dela, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki sta jo stranki sklenili za čas od 30. 3. 2014 do 25. 10. 2014, ni bila sklenjena v nasprotju z zakonom, saj je obstajal v pogodbi naveden razlog za sklenitev takšne pogodbe, to je opravljanje sezonskega dela. Če se čas, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi ne ujema povsem natančno s poletno sezono, tudi ne vpliva na zakonitost sklenitve pogodbe.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - pridržanje v socialnovarstvenem zavodu brez privolitve - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - socialno varstveni zavod
Problem prezasedenosti varovanih oddelkov socialno varstvenih zavodov je sodiščem znan in nanj opozarjajo pristojne institucije. Vsekakor pa problem prezasedenosti ni razlog, da sodišče ne bi upoštevalo zakonodaje in ne bi izdajalo odločb o sprejemu oseb, ki tako obravnavo potrebujejo, v varovani oddelek socialno varstvenih zavodov.
V tem sporu tožnik od toženk zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ju ti povzročili zaradi nepravilnega plačevanja prispevkov za socialno varnost. Čeprav naj bi tožnikova plača, ki jo je prejel v tuji valuti, omogočala odmero invalidske pokojnine od višje pokojninske osnove, mu je bila ta odmerjena od mnogo nižje osnove. Tožnik neutemeljeno uveljavlja, da bi morali toženki po septembru 1992 plačati mesečne prispevke od dejansko izplačane devizne plače, saj za to ni pravne podlage. Ob pravilni dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, da si je tožnik pri prejemanju plače v tuji valuti v času od 13. 9. 1992 do 31. 12. 1992 sam uredil pokojninsko in invalidsko zavarovanje, po 1. 1. 1993 pa je dolžnost zagotavljanja socialnega zavarovanja prevzelo podjetje drugotožene stranke s plačevanjem prispevkov po najnižji zavarovalni osnovi, kar je drugotožena stranka tudi izpolnila, toženkama ni mogoče očitati protipravnega ravnanja.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno ocenilo, da je primerno denarno povračilo v predmetni zadevi v višini treh povprečnih mesečnih plač tožnika. Pri tem je ustrezno upoštevalo vsa odločilna dejstva za odmero odškodnine po veljavnem zakonu, in sicer delovno dobo tožnika pri delodajalcu, njegovo starost, poklic in izobrazbo ter njegove zaposlitvene možnosti. Takšna presoja pravilno upošteva dejstvo, da je bil tožnik ob prenehanju delovnega razmerja star 32 let, da je bil pri toženi stranki zaposlen komaj dve leti in ima visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri, njegovo brezposelnost v času odločanja ter da izrazite aktivnosti pri iskanju zaposlitve ni pokazal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO
VSL00002656
ZPP člen 214, 214/1, 286b, 286b/1. ZFPPod člen 27, 27/1. ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2, 72/3. ZLNDL člen 3.
sprememba tožbe - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije - prenehanje gospodarske družbe - priznanje dejstev - priposestvovanje - dobroverna posest - zakonita posest - družbena lastnina - pravočasno grajanje procesnih kršitev - dobroverni in zakoniti posestnik - prodajna pogodba
Učinek priznanja dejstev iz prvega odstavka 214. člena ZPP se lahko razteza le na materialnopravno odločilna dejstva, torej tista, ki so podlaga določenega zahtevka ali ugovora.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnikovo ravnanje predstavlja kršitev pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja, ki v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1 pomeni utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Z očitanim dejanjem (spanje na delovnem mestu med delovnim časom) je namreč tožnik kršil 7. člen 10. poglavja Navodil za delo varnostnika tožene stranke, ki določa, da morajo biti delavci na delovnem mestu urejeni, spočiti, prisebni in trezni, ter da spanje na delovnem mestu ni dovoljeno in se šteje kot hujša kršitev delovnih obveznosti. Tožnik je posledično kršil tudi 34. člen ZDR-1, ker ni upošteval navodil in zahtev tožene stranke, da ni dovoljeno spati na delovnem mestu. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Sodba je bila toženi stranki (preko pooblaščenke) vročena 8. 6. 2016. Pritožbeni rok 8 dni se je tako iztekel z dnem 16. 6. 2016, pritožbo pa je tožena stranka vložila dne 17. 6. 2016. Sodišče prve stopnje jo je z izpodbijanim sklepom pravilno in zakonito kot prepozno zavrglo (343. člen ZPP).