Za zlorabo pravic je potrebno ugotoviti dolozno ravnanje stranke. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo ugovarjala pomanjkanje svoje pasivne legitimacije, tudi glede svojega zavarovanca (četudi je navedla kot razlog, da ni bil odgovoren za čiščenje voznega dela avtobusne postaje) ter je zavarovalno polico skupaj s splošnimi pogoji priložila odgovoru na tožbo. Zato drži, da bi se tožeča stranka lahko sama že takrat seznanila z obsegom zavarovalnega kritja. Tudi sicer je pogoj za zlorabo pravic po 7. členu OZ, da je ta povzročena namerno.
Fiduciarni račun odvetnika ni vezan (ločen) na posamezno stranko, ampak je zbirni račun, na katerem so zbrana denarna sredstva vseh strank, torej tudi premoženje, ki ni dolžničino. Že ta okoliščina ne dopušča izvršbe na računu v skladu s 138. členom ZIZ, saj bi organizacija za plačilni promet lahko za izterjavo dolžničine obveznosti posegla tudi na denarna sredstva, ki niso njena. Komu pripadajo sredstva, ki so vodena na odvetnikovem fiduciarnem računu, namreč organizaciji za plačilni promet zaradi pojasnjenega načina vodenja sredstev na ime odvetnika, ni znano. Šele odvetnik je tisti, ki v skladu z mandatnim razmerjem izroči denarna sredstva posameznim strankam. V tej fazi pa ima upnik možnost, da poseže na terjatev stranke do odvetnika iz mandatnega razmerja, še preden ta denar izroči svoji stranki (rubež in prenos terjatve - 107. in 114. člen ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00002238
ZPP člen 185, 185/1, 185/2, 186, 286b. OZ člen 213. ZM člen 1, 16/2, 68.
sprememba tožbe - naknadna razširitev tožbe - pravočasno grajanje procesnih kršitev - konkludentna privolitev v spremembo tožbe - solidarni dolžniki - deljena obveznost - menica v zavarovanje izpolnitve obveznosti - predrugačenje menice - ugovor, da menični blanket ni izpolnjen v skladu s pooblastilom
Tožeča stranka je predlog za izdajo sklepa o izvršbi vložila na podlagi ene menice, nato je tožbo razširila na še eno podlago in sicer tako, da je plačilo zneska v enaki višini zahtevala od obeh toženk na podlagi dveh menic (eno, ki jo je izdala prvo toženka in eno, ki jo je izdala drugo toženka). V pripravljalni vlogi z dne 21. 5. 2015 je tožbo podredno utemeljevala še na pogodbeni podlagi, vendar tožbenega predloga v tej smeri ni spremenila, saj je še vedno zahtevala plačilo zneska 46.128,95 EUR s pripadki od obeh toženk oziroma predlagala celo, da naj ostane sklep o izvršbi v veljavi v razveljavljenem delu, v katerem je bila dovoljena izvršba. Glede na navedeno ne drži, da je tožeča stranka od drugo toženke zahtevala zgolj plačilo zneska 23.064,48 EUR (polovico vtoževanega zneska), temveč je vseskozi od obeh toženk zahtevala plačilo celotnega vtoževanega zneska.
Ker je ena bistvenih značilnosti meničnih obveznosti, da so abstraktne, dejstvo, da je prvo toženec dal menico za zavarovanje dolga drugo toženke do tožeče stranke, ne pomeni, da je podana tudi njegova odgovornost za obveznosti iz temeljnega razmerja. Iz menično pravnega vidika namreč ne gre za poroštvo, temveč zgolj za menico dano za zavarovanje dolga drugo toženke. Glede na to, da je tožeča stranka plačilo celotnega spornega zneska tako na menični kot pogodbeni podlagi zahtevala od obeh toženk, pri čemer ni trdila in dokazala, da je njuna obveznost solidarna, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je njuna obveznost deljena.
Bianco menica ni menica, ni vrednostni papir, ker (še) nima vseh obveznih predpisanih bistvenih meničnih sestavin oziroma ker (še) nima vseh potrebnih bistvenih sestavin. Šele z izpolnitvijo bianco menice, ko nastane veljavna menica, nastanejo menične zaveze. Pritožbeno sodišče zato soglaša s stališčem tožeče stranke v pritožbi, da predmetni menici do izpolnitve nista bili menici, ker nista imeli vseh zahtevanih sestavin. Določbe o predrugačenju menice se uporabljajo le v primeru, ko gre za spremembo besedila, potem ko je bila menica že izpolnjena in je pridobila naravo vrednostnega papirja. V konkretnem primeru je do spremembe besedila prišlo v sklopu izpolnjevanja bianco menic, ki bi/sta šele s samo izpolnitvijo in spremembo besedila postali perfektni, veljavni menici. Stališče sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru tožeča stranka predrugačila trasirani bianco menici v lastni bianco menici, je zato materialno pravno zmotno. Za odločitev o meničnem zahtevku je zato po oceni pritožbenega sodišča ključno zgolj, ali sta bili bianco menici izpolnjeni v skladu z meničnim pooblastilom.
Ker je vpliv hrupa merljiv, bi ga tožnik lahko dokazoval (le) s pomočjo strokovnjaka - izvedenca, ki je usposobljen za takšne meritve. Pavšalna trditev, da hrup presega običajne krajevne razmere, za utemeljenost predmetnega zahtevka ne zadošča. Ker tožnik dokaza z ustreznim izvedencem ni predlagal oziroma ni predložil ustreznih meritev hrupa, iz katerih bi izhajalo preseganje mejnih ravni, je zaključek sodišča, da tožniku ni uspelo dokazati zatrjevanih prekomernih emisij hrupa, pravilen.
začasna odredba - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - visečnost pravde (litispendenca) - identiteta tožbenega zahtevka - ekvivalenčna teorija
Tožeča stranka v obeh pravdnih zadevah, ki tečeta med pravdnima strankama, zatrjuje iste razloge za potrebnost izdaje začasne odredbe in iste nevarnosti ter dokaze. Predmet zavarovanj oz. terjatev nista identična, vendar pri takšnem stanju predloga za izdajo začasne odredbe v obeh pravdah to ni pravno pomembno. Odločilno je, da gre za isti stranki, isto vsebino predloga za izdajo začasne odredbe in življenjski dogodek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001367
OZ člen 134, 134/1, 134/2. ZPP člen 117, 117/2, 286, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - prepovedni in odstranitveni zahtevek - kršitev osebnostnih pravic - neupravičeno slikovno snemanje - odškodnina - zamuda naroka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za preložitev naroka - pritožbene novote
Toženca sta predlagala postavitev v prejšnje stanje po prejemu sodbe iz katere sta izvedela, da sodišče naroka ni preložilo. Toženca sta se opravičila za odsotnost z naroka, ker sta bila bolna. Nista predlagala preložitve in nista podala predloga za postavitev v prejšnje stanje v roku 15 dni po naroku. Zato je njun predlog prepozen, saj v pritožbi ne trdita, da je bila njuna bolezen taka, da ne bi mogla predloga vložiti pravočasno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001377
OZ člen 5, 11, 190, 190/1, 198. SPZ člen 25, 28, 66, 66/1, 95, 95/2, 96, 96/1, 96/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev - uporaba solastne nepremičnine - verzijski zahtevek - uporabnina - stvarnopravne reparacije - nedobroverni posestnik - upravičenja solastnika - pravica do posesti solastne stvari - korist in prikrajšanje solastnika - neprivolitev v prikrajšanje - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo - temeljna načela obligacijskega prava
Obveznost nedobrovernega posestnika plačati za uporabo tuje stvari izhaja tudi iz določbe drugega odstavka 95. člena SPZ, po kateri dobroverni lastniški posestnik ni dolžan plačati za uporabo stvari in ne odgovarja za poslabšanje in uničenje stvari, nastalo v času, ko je imel stvar v dobroverni posesti. Ker zakon določa, da za uporabo stvari ni dolžan plačati dobroverni posestnik, je a contrario treba zaključiti, da mora nedobroverni posestnik za uporabo stvari plačati.
Pravno vrednotno izhodišče verzijskega zahtevka za plačilo uporabnine, ki ga ima solastnik zoper drugega solastnika, je drugačno kot v primeru, ko gre za razmerje med lastnikom in nelastnikom. Različnost obeh položajev izvira iz upravičenj solastnika
negatorna tožba - solastnina - obseg uporabe solastne nepremičnine - odtujitev stvari med pravdo
Po presoji pritožbenega sodišča je odločilno v tej zadevi, da tožbeni zahtevek, tudi če bi mu sodišče ugodilo, ne bi bil izvršljiv. Toženka namreč ni zemljiškoknjižna solastnica nepremičnine, ki bi jo morala v celoti izprazniti in odstraniti na njej postavljene pomožne objekte in stvari. Njen solastninski delež na nepremičnini, ki je predmet tega pravdnega postopka, je v izvršilnem postopku na originaren način pridobil stranski intervenient.
Ker je pridobil lastninsko pravico na originaren način, pomeni, da jo je pridobil neodvisno od lastninske pravice prejšnjega lastnika, torej toženke. Zato ne pride v poštev določba 190. člena ZPP.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - določitev načina rabe nepremičnine - postopek za delitev solastne stvari - dogovor o uporabi nepremičnine - preklic dogovora
Pritožnik se neutemeljeno zavzema za zavrnitev predloga za ureditev razmerij med solastnikoma, ker naj bi bila solastninska skupnost tik pred razdružitvijo. Tik pred zaključkom obravnavanega postopka je bil izdan sklep o nadaljevanju postopka razdružitve solastnine, ki je tako šele v začetni fazi in ni mogoče pričakovati njegovega hitrega zaključka. V postopku za ureditev razmerij med solastniki je bistvenega pomena hitro odločanje, saj je sicer lahko onemogočena uporaba stvari, ki predstavlja eno od ključnih upravičenj lastninske pravice.
ZPP člen 181. ZZK-1 člen 40, 40/1-3. ZZ člen 65, 65/1, 65/4.
ugotovitvena tožba - procesne predpostavke - pravni interes - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - družbeno premoženje
ZPP je pri ugotovitveni tožbi pravovarstveni interes povzdignil v izrecno določeno procesno predpostavko zato, ker se z ugotovitveno sodbo obstoj pravice ali pravnega razmerja le ugotavlja, ničesar pa se ne zapoveduje oziroma preoblikuje in zato praviloma ugotovitvena sodba nima učinka izvršljivosti. Pri tožbi, s katero tožnik od sodišča zahteva ugotovitev obstoja lastninske pravice, pa ni tako. Zakon o zemljiški knjigi namreč v 3. točki prvega odstavka 40. člena določa, da se vknjižba pravic dovoli na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga. To pomeni, da lahko stranka neposredno na podlagi take ugotovitvene sodbe doseže vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi, kar pomeni, da takšna sodba ima učinek izvršljivosti. Že to dejstvo pa zadošča za odločitev o obstoju pravnega interesa za vložitev takšne tožbe.
Premoženje, ki je bilo družbena lastnina v upravljanju delovne organizacijev javni lastnini namenjeno za opravljanje javne službe, je postalo s 1. 4. 1991 javna lastnina v upravljanju javnih zavodov (četrti odstavek 65. člena ZZ v zvezi s prvim odstavkom 65. člena ZZ), z dnem uveljavitve ZOFVI 14. 9. 1991 pa je (na podlagi drugega odstavka 61. člena tega zakona), postala lastnica premoženja v javni lastnini, s katerim so upravljali javni vzgojno izobraževalni zavodi, ki so izvajali srednje izobraževanje in je bilo namenjeno za opravljanje te javne službe, Republika Slovenija.
dedna izjava - pomanjkanje odgovora na poziv sodišča za podajo dedne izjave
Pritožnik ne zatrjuje, da obvestila sodišča ne bi dobil, trdi pa, da je izjavo, da se dediščini odpoveduje, posredoval sodišču, a dokaza ne priloži oziroma celo pove, da ga nima. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da njegove izjave v spisu ni. Ob odsotnosti njegove izjave je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se šteje, da je pritožnik dediščino sprejel, zato je odločitev sodišča, vsebovana v izpodbijanem sklepu, po kateri je dedič po pokojnem tudi pritožnik, pravilna.
prodajna pogodba - izročitev premičnine v posest - jamčevalni zahtevek - odprava napak - odstop od pogodbe - izpolnitveni pomočnik
Pravno pomembno je torej le še vprašanje, ali je iz ravnanja tožene stranke v navedenem obdobju mogoče razumno sklepati, da toženka niti v dodatnem roku ne bi mogla izpolniti predmetne pogodbe. Kot izhaja iz spisa, toženka v tem obdobju sicer res ni izvajala nobenih aktivnosti v smeri odprave napak, vendar je po lastni izpovedbi utemeljeno lahko sklepala, da jih odpravlja proizvajalec, ker jo tožeča stranka sama obvestila, da se bo obrnila na proizvajalca. Prodajalec lahko za odpravo napak angažira kateregakoli pooblaščenega serviserja ali drugo osebo, važno je da si prizadeva napako odpraviti. Tudi iz dejanskih okoliščin primera izhaja, da je toženka že ob prvem grajanju za odpravo napak angažirala proizvajalca agregata, ki je v tem oziru nastopal kot njen izpolnitveni pomočnik.
skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - delež na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - matematična operacija - dokazna ocena - sprememba tožbe - smotrnost spremembe tožbe
Ugotavljanje deležev na skupnem premoženju ni matematična operacija v smislu določbe 59. člena ZZZDR, ampak je treba celokupno upoštevati vse okoliščine primera.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00002368
ZASP člen 22, 22/2, 30, 81, 146, 146-8, 147, 147/1, 147/1-1, 151, 151/2, 153, 156, 156/2, 157, 157/4, 157/7, 159, 176, 176/1, 176/2, 185. ZASP-B člen 26, 26/4. OZ člen 198. ZPP člen 8, 254, 254/2, 254/3, 285.
aktivna legitimacija SAZAS - obvezno kolektivno upravljanje - neupravičena uporaba avtorskih del - neupravičena obogatitev - pravica radiodifuznega oddajanja - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - višina nadomestila - tarifa SAZAS - skupni sporazum - sprememba tarife - dolžnost uporabnikov do obveščanja - materialno procesno vodstvo - pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju
V tej zadevi je sporno vprašanje, ali je nadomestilo (cena) za radiodifuzno oddajanje glasbenih del urejeno s tarifo oziroma skupnim sporazumom in kateri akt predstavlja tarifo oziroma skupni sporazum. V tem obsegu se sodišče sme in mora ukvarjati z vprašanjem veljavnosti tarife.
Tarifa-98 ima v delu, v katerem določa kriterije za določitev višine nadomestila za radiodifuzno oddajanje avtorskih del v upravljanju tožeče stranke (nerazveljavljena drugi in tretji odstavek II. poglavja), naravo in veljavo skupnega sporazuma.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - funkcionalno stanovanje - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - vsebina upravnih aktov - pretekla raba zemljišča - pravica do izjave - dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke - izvedenec ustrezne stroke - izvedenec gradbene stroke - urbanistično mnenje - urbanizem
Pritožba vztraja, da bi moralo sodišče prve stopnje (na mesto izvedenca geodetske stroke, ki ga je angažiralo) v postopku postaviti izvedenca urbanistične stroke, česar pa konkretno (in prepričljivo) ne pojasni. Še bolj pomembno je, da ne uspe pojasniti, zakaj naj bi bile za odločitev v predmetni zadevi relevantne ugotovitve izvedenca A. (samo zato ker ni izvedenec urbanistične stroke) napačne. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je predmet postopka, kot je konkretni, prvenstveno identifikacija (ugotavljanje) v (preteklih) aktih/dokumentaciji opredeljenih zemljišč v naravi. To pa je ključni (načelni) razlog, zaradi katerega je lahko (ob hkratnem navajanju njegovih izkušenj) izrazilo prepričanje, da je postavljeni izvedenec strokovno usposobljen za izdajo mnenja v tej zadevi.
Tako Uredba v 5. in 6. členu kot OZ v 631. členu predvidevata plačilo naročnika podizvajalcu zgolj v primeru, da podizvajalec (sodelavec) izkaže, da je izvajalčeva terjatev pripoznana oz. da je glavni izvajalec svojo, iz podizvajalčevih računov izhajajočo obveznost, potrdil.
ZPP člen 8. ZFPPIPP člen 384, 403, 403/1, 403/1-2, 406, 406/1, 406/1-1.
predlog za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - dokazna ocena - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - izjava o premoženjskem stanju
Če družba B d. o. o. ni prevzela obveznosti vračila posojila, ker naj ga tudi ne bi prejela, kar trdi pritožnik, bi moral še pojasniti, zakaj je potem z družbenikom te družbe sklenil Sporazum o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na poslovnem deležu družbenika v svojo korist. Tega pa dolžnik sodišču ni razkril, zato neutemeljeno pričakuje, da mu bo sodišče verjelo, da denarja ni izročil družbi in da zato nima nobene terjatve do nje.
Ker je v izjavi o premoženjskem stanju dolžnik zamolčal ugotovljene premoženjske pravice, je s tem kršil svojo obveznost poročanja o vsem njegovem premoženju.
razžalitev - krivdna odgovornost - nastanek škodnega dogodka - dokazno breme - dokazi in dokazovanje - dokazovanje izvedenec
Ob ugotovitvah izvedenca, da bi na zatrjevani način lopata le oplazila desno ramo in trebuh, levo stegno pa bi oplazila le pod pogojem, če bi tožnica naredila korak naprej, je sodišče utemeljeno zaključilo, da tožnici zatrjevanega nastanka poškodb ni uspelo dokazati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00001394
ZUreP-1 člen 102, 102/1, 105, 105/3, 107, 107/1. ZPP člen 249. - člen 45, 45/1, 45/3, 47, 47/4, 49, 51, 51/1, 51/1-2. ZPNačrt člen 105.
postopek za določitev odškodnine - enakovredna nadomestna nepremičnina - osnovna sredstva za opravljanje kmetijske dejavnosti - denarna odškodnina - namembnost zemljišča - nagrada in stroški sodnega izvedenca - zahtevno mnenje - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Kadar se odvzame lastninska pravica na nepremičnini, ki predstavlja osnovno sredstvo za opravljanje poklicne ali kmetijske dejavnosti razlaščenca, mora skladno s prvim odstavkom 107. člena ZUreP-1 razlastitveni upravičenec primarno zagotoviti razlaščencu lastninsko pravico na enakovredni nepremičnini.