KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010176
KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3, 192, 192/1. ZKP člen 371, 371/, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-1, 373. ZZZDR člen 102, 103.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - nasprotje med razlogi - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija kršitev - dolžnosti staršev do otrok - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - dopolnitev dokaznega postopka
Kaznivo dejanje iz prvega odstavka 192. člena KZ-1 storijo starši, skrbnik, rejnik ali druga oseba, ki hudo krši svoje dolžnosti do mladoletne osebe, pravice in dolžnosti staršev pa določa ZZZDr, zato je potrebno kršitev dolžnosti starša do otroka (oziroma mladoletne osebe) presojati v smislu, ali je ta svoje dolžnosti do otroka hudo kršil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002285
ZPP člen 443, 443/1, 452, 452/3, 458, 458/2. SPZ člen 67, 67/2. SZ-1 člen 25, 25/1.
spori majhne vrednosti - etažna lastnina - posli rednega upravljanja - pogodba o medsebojnih razmerjih - pritožbene novote - pogodbeni temelj - temelj tožbenega zahtevka - neupravičena obogatitev - trditveno in dokazno breme
Z ozirom na to, da tožnica jasnih in ustrezno konkretiziranih trditev o obstoju ustnega dogovora (ki naj bi bil podprt s konkludentnimi dejanji) v postopku na prvi stopnji (v dopolnitvi tožbe) ni podala, je pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje do njih (oziroma v tem oziru predloženih listinskih dokazov) ni opredelilo, neutemeljen.
Na drugi strani je pritožbeno utemeljevanje vtoževanih zneskov z vsebino 8. člena pogodbe o medsebojnih razmerjih ne le nedopustno novo (in že zato neupoštevno), ampak tudi sicer neprepričljivo. Kot je bilo predhodno poudarjeno, je bila ta pogodba zaradi ureditve njihovih medsebojnih (to je "notranjih") razmerij sklenjena med etažnimi lastniki, zaradi česar ne more predstavljati (pogodbenega) temelja tožničinemu zahtevku napram njim. Ker (kot je to prepričljivo pojasnilo že sodišče prve stopnje) tožnica glede pogodbenega temelja ni podala niti potrebnih trditev (in zato njegovega obstoja ni bilo moč ugotoviti), je za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijane odločitve brez pomena tudi pritožbeno navajanje, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do z njene strani zatrjevanih okoliščin, zaradi katerih naj bi upravnik zavrnil račune za opravljene storitve, do njenega novega izračuna, ki naj bi bil podlaga vtoževane terjatve, oziroma dokazil o prisotnosti varnostnika.
sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - namen plačila sodne takse - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - finančno in likvidnostno stanje - lastništvo nepremičnin
Zgolj lastništvo nepremičnine, ki ne daje dohodka, samo po sebi ne more biti razlog za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, pač pa je treba upoštevati vse okoliščine, ki opredeljujejo premoženjski položaj stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00002828
ZPP člen 291, 291/1. ZZK-1 člen 5. OZ člen 190. ZGO-1 člen 21, 21/1.
avtobusna postaja - grajeno javno dobro - uporaba brez pravnega naslova - neupravičena obogatitev - plačilo uporabnine - dejansko stanje ob koncu glavne obravnave - aktivna legitimacija - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - nepotrebni dokazi
Samo dejstvo, da je na nepremičninah vzpostavljena avtobusna postaja, ki je javna služba, ne pomeni, da je nepremičnina grajeno javno dobro. Ta status se pridobi z ugotovitveno odločbo, ki pa v obravnavani zadevi očitno ne obstaja.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - edini ponudnik - varščina - plačilo varščine - zamuda roka - rok za plačilo kupnine
Ni sporno, da je bila varščina plačana po roku, vendar zato izpodbijani sklep še ni nepravilen in nezakonit.
Prva prodaja ni bila uspešna, ker ni bilo nobenega ponudnika, na drugi prodaji pa je bil le en ponudnik, kateremu so bili vrednostni papirji tudi prodani. S tem, ko je bila v novem prodajnem postopku pogodba sklenjena z edinim ponudnikom, je vsekakor bil uresničen namen varščine, ki je v tem, da ponudnik izkaže kontrahirno resnost. Ni pa sporno, da je bila varščina vplačana pred odpiranjem ponudb.
Pritožnik navaja, da bi bilo treba prodajo razveljaviti in opraviti ponovno prodajo, ker meni, da bi neupoštevanje ponudbe kot veljavne pomenilo boljše pogoje za poplačilo upnikov, saj bi se postopek prodaje nadaljeval, s tem bi se odprla možnost za pristop novih ponudnikov in posledično verjetnost višanja ponudbene cene nad izklicno. Vendar je to le hipotetična trditev, ki ni v ničemer trditveno in dokazno konkretneje podprta; zlasti ne ob dosedaj neuspešni prodaji tega dela stečajne mase.
Opis ravnanja osumljenega, ki je plačilo preživnine pogojeval z umikom tožbe hčerine zakonite zastopnice, kar na trditveni ravni logično pomeni, da je sredstva za plačilo imel, v zadostni meri konkretizira zakonski znak "čeprav bi to zmogel" (dajati preživnino) v sklepčnem obtožnem predlogu.
ZDavP-2 člen 353, 353/3, 397, 397/1, 397/1-36. ZP-1 člen 57, 57/3, 57/4.
obračun prispevkov - rok za predložitev davčnega obračuna - zavezanec za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - davčni prekršek - vsebina plačilnega naloga - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu
V obravnavanem primeru torej ni nobenega dvoma o tem, da je storilka kot davčna zavezanka v skladu z določbo tretjega odstavka člena 353 ZDavP-2, ki jo prvo sodišče tudi povzema v obrazložitev izpodbijane sodbe, dolžna zase kot samostojno podjetnico najkasneje do 15. dne v mesecu predložiti obračun prispevkov za socialno varnost, slednje pa poravnati do 20. dne v mesecu. Pritrditi je pritožbi, da v konkretnem primeru gre za tipično opustitev ravnanja, ki je sankcionirana v 36. točki prvega odstavka člena 397. ZDavP-2 z izrekom globe. Kratek opis dejanskega stanja pa zajema tudi podatek o tem, da gre za opustitev predložitve obračuna prispevkov za varnost za zasebnike (op. SVZ), kar pritožba še dodatno utemeljuje s tem, da gre za predložitev obračuna za storilko kot samostojno podjetnico, zaradi česar se je posledično strinjati s pritožbo tudi v delu, da kratek opis dejanskega stanja, ki izhaja tudi iz izdanega PN zajema vsa relevantna dejstva, ki se nanašajo na opustitev storilke kot samostojne podjetnice v zvezi z nepredložitvijo OPSVZ do 15. 12. 2015.
premoženje nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - finančna preiskava - namen zakona - nadomestni odvzem
Višje sodišče se ne strinja s stališčem tožeče stranke, da je namen ZOPNI (prvi in drugi odstavek 2. člena) v praksi mogoče učinkovito zagotoviti samo z dopustitvijo možnosti (subsidiarnega) odvzema bodisi nadomestnega premoženja bodisi z naložitvijo denarnega zneska v plačilo. Drži, da je takšna možnost uveljavljena pri odvzemu protipravne premoženjske koristi v kazenskem postopku (75. člen KZ-1), vendar to nikakor ne pomeni, da je tako tudi v ZOPNI. Kot je to izčrpno in prepričljivo pojasnilo sodišče prve stopnje, česa takega ZOPNI ne določa, ZOPNI-A (ki za obravnavani primer ne velja) pa v drugem odstavku 34. člena dopušča, da lahko država do konca glavne obravnave brez privolitve tožene stranke spremeni tožbo tako, da zahteva odvzem premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora, ali da se toženi stranki naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza tej vrednosti, če zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, odvzem premoženja nezakonitega izvora ni mogoč. Šele navedena novela je prinesla ureditev, po kateri se lahko odvzame premoženje, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora, vendar še to le pod pogoji iz navedenega člena. Višje sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da se tudi v tem primeru odvzame "premoženje nezakonitega izvora" - ki pa je ponovno razumljeno kot posamezni konkretni premoženjski predmeti ali denarni znesek, ki ustreza tej vrednosti, ne pa kot nekakšen negativni saldo premoženja, za plačilo katerega naj bi nastala terjatev države.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00003236
ZIZ člen 55. ZPOMZO-1 člen 1, 1/1. ZPOMZO člen 3. ZOR člen 189, 189/2. OZ člen 168, 168/2.
obračun zakonskih zamudnih obresti - obrestovanje odškodninske terjatve - linearna in konformna metoda - uveljavitev ZPOMZO-1
Glede na to, da so bile do ZPOMZO-1 zamudne obresti konformne zaradi predpisanega TOM, je z uveljavitvijo ZPOMZO-1, ki TOM več ne določa, odpadla podlaga za konformni način izračunavanja obresti. Če je bila podlaga za konformne zamudne obresti, in posledično za konformni način izračunavanja, TOM, ki pa je bila do ZPOMZO-1 iz obrestovanja odškodninskih terjatev oziroma obveznosti izključena glede na prej navedeni določbi ZOR oziroma OZ in sprejeto načelno pravno mnenje, ni materialnopravne podlage za opredelitev zamudnih obresti od teh terjatev oziroma obveznosti kot konformne in za njihov izračun po konformni metodi. Odškodninske terjatve oziroma obveznosti se do uveljavitve ZPOMZO-1 namreč obrestujejo zgolj po v času do ZPOMZO-1 predpisani realni obrestni meri zamudnih obresti (13,5 odstotnih točk, kot so to upoštevali tudi upniki tega izvršilnega postopka ob izračunu zamudnih obresti). Nadaljevanje obrestovanja povečane glavnice (s pripisanimi obrestmi) od 28. 6. 2003 dalje pa bi pomenilo dopustitev obrestovanja obresti brez zakonske podlage.
KZ-1-UPB2 člen 70b, 70b/1. ZKP-UPB4 člen 496, 496/1.
obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti - podaljšanje varnostnega ukrepa
Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi povsem pravilno sledilo ugotovitvam izvedenca psihiatrične stroke mag. M.V., ki je v obravnavani zadevi podal izvedensko mnenje o zdravstvenem stanju K.K. Iz tega mnenja izhaja, da se je njegovo zdravstveno stanje v času izvajanja varnostnega ukrepa poslabšalo in da je njegovo zdravljenje, ki se izvaja v okviru specialističnih služb Psihiatrične bolnišnice Ormož, še vedno potrebno. Prav tako izvedenec ugotavlja, da je pri K.K. podana nevarnost, da bi z izvrševanjem kaznivih dejanj z elementi nasilja nadaljeval, ko bi se znašel v stanju hudo motene realnosti, na katero kaže poslabšanje njegove osnovne duševne bolezni. V času podaje izvedenskega mnenja je bil K. K. hospitaliziran v PB Ormož, čemur ni nasprotoval. Izvedenec v svojem mnenju tudi predlaga, da se izvajanje varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja podaljša.
Nekonkretizirane in neobrazložene ostajajo uveljavljane kršitve kazenskega zakona. Je pa očitno, da pritožnik v okviru tega pritožbenega sodišča graja dejansko stanje, ki ga je v obravnavani zadevi ugotovilo sodišče prve stopnje, ko navaja, da se ne strinja s tem, da je obdolženi očitano kaznivo dejanje storil naklepoma in zato subjektivni znak očitanega kaznivega dejanja ni podan in, da so na strani obdolženega obstajale objektivne okoliščine zaradi katerih ni mogel plačati dolgovanih prispevkov. Takšna kršitev pa ni mogoča, saj kršitev kazenskega zakona vselej predpostavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, le kazenski zakonik ni uporabilo ali pa ga je uporabilo napačno, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - pomoč pri kaznivem dejanju - storilec kaznivega dejanja - delicta propria - posebne lastnosti storilca - odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja
Posebne lastnosti, ki označujejo storilce delicta propria, se lahko prenesejo na udeležence, ki so odločilno prispevali k izvršitvi kaznivega dejanja, posebnih lastnosti pa nimajo, toda le v smislu udeležbe v ožjem pomenu, tj. pomoči. Institut t.i. nujne udeležbe pri kaznivih dejanjih zoper gospodarstvo je še posebej značilen prav v primerih neupravičenega odobravanja "slabih" kreditov, kjer je sodelovanje zastopnika prejemnice premoženjske koristi (družbe kreditojemalke) pri inkriminiranem poslu kreditiranja nepogrešljivo, njegovo ravnanje pa lahko ustreza zakonskim znakom pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali pravic.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - vrednost premoženja
Če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva in dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (kar od 1. 7. 2016 dalje znaša 14.042,88 EUR), ni upravičen do nadomestitve globe z opravo nalog v splošno korist.
Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče prve stopnje zaključilo, da je tožeča stranka vozilo uporabljala brez dogovorjene odmene za uporabo in brez določenega trajanja uporabe ter roka vrnitve, zato bi bilo mogoče pravno razmerje opredeliti kot prekaristično razmerje, ne pa kot najemno razmerje.
Ne zgolj pooblastilo za uporabo nadomestnega vozila, pač pa odsotnost pisne in nedokazanost ustne najemne pogodbe (predvsem nedokazanost soglasja volj glede bistvenih sestavin najemne pogodbe, to je časa in cene najema), je bilo podlaga za zaključek sodišča prve stopnje, da najemna pogodba med pravdnima strankama ni bila sklenjena.
V zvezi s ceno za najem že sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da sklicevanje tožene stranke na objavljen cenik ne more zadostovati. Predvsem tožena stranka z ničemer ni dokazala, da bi bili ceniki tožeči stranki znani ali bi ji morali biti znani. Izobešenost cenikov v poslovnem prostoru ne more biti odločilnega pomena za zaključek, da cena najema tožečo stranko zavezuje, tudi če ji cenik ni bil posebej predočen. Že sodišče prve stopnje namreč pravilno navaja, da morajo biti splošni pogoji bodisi vsebovani v formularni pogodbi ali pa se mora pogodba nanje sklicevati, predvsem pa morajo biti drugi pogodbeni stranki ob sklenitvi pogodbe znani ali ji bi morali biti znani.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - sposobnost oblikovanja svobodne volje
Obravnavani primer je mogoče subsumirati pod zakonski dejanski stan iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Udeleženka zaradi svoje duševne motnje, ki je v manični fazi, ogroža sebe, svoje zdravje in zdravje ter življenje drugih. Milejša oblika zdravljenja ni mogoča.
Takim pritožbenim navedbam pa ni slediti. Neprepričljivemu zagovoru obdolženca, ki sicer priznava, da je od oškodovanke denar prejel, a da ga ji je kasneje tudi vrnil, sodišče prve stopnje utemeljeno ni verjelo, kar je v napadeni sodbi tudi tehtno obrazložilo. Prvostopno sodišče je namreč ravnalo pravilno, ko je sledilo določni in prepričljivi izpovedbi oškodovanke, da je ta obdolžencu denar posodila zaradi nakupa in preprodaje zlata v Afriki, nato pa ji ta posojenega denarja ni vrnil. V zvezi z dopisi, iz katerih izhaja, da je obdolženec oškodovanki denar vrnil, pa je pojasnila, da jo je obdolženec preslepil, da je to napisala in podpisala, saj ji je pred tem obljubil, da ji bo denar vrnil. To je napisala v dobri veri, nato pa ji denarja kljub temu ni vrnil. Zato obdolženec, ki v pritožbi podaja lastno dokazno oceno oškodovankine izpovedbe o vračilu denarja, ne more biti uspešen, saj je prvostopno sodišče pravilno zaključilo, da je oškodovanka okoliščine sestave potrdila prepričljivo pojasnila, kar v celoti ovrže obdolženčev zagovor, da ji je ves denar vrnil (8. točka napadene sodbe). Da sodišče prve stopnje obdolženčevemu zagovoru utemeljeno ni sledilo izhaja tudi iz njegove pritožbe, v kateri prihaja v nasprotje, ko najprej trdi, da je oškodovanki že v aprilu 2014 vrnil izposojeni denar, po drugi strani pa trdi, da je oškodovanki vrnil denar 25. 4. 2016 ter se pri tem sklicuje na oškodovankino izjavo o vračilu denarja. Prav tako ni pritrditi pritožbi obdolženega, ko skuša prepričati, da je oškodovanka spreminjala svojo izpovedbo iz preiskave, saj ni prezreti, da je glede odločilnih okoliščin, in sicer dejstva, da je obdolžencu posodila 9.700,00 EUR, ki jih ji ni vrnil, izpovedovala ves čas postopka skladno, njeno izpovedbo pa ne more omajati njena predkaznovanost, kot to zmotno meni obdolženi. Sodišče prve stopnje je tako v zvezi z verodostojnostjo oškodovanke, ob upoštevanju preostalih ugotovljenih okoliščin v predmetni zadevi in listinskih dokazov, podalo prepričljive razloge o tem, komu in zakaj verjame, pritožbeno sodišče pa takim zaključkom prvostopnega sodišča, s katerimi soglaša, nima ničesar dodati.
ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103.. ZPIZ-2 člen 429, 429/3.. ZZRZI člen 40.. ZDR-1 člen 89, 116.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - III. kategorija invalidnosti
Mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je pogoj za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu po določbi 4. alineje 89. člena ZDR-1. Kljub temu, da je Komisija v obravnavani zadevi podala negativno mnenje, pa iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da tožena stranka dejansko ni imela na razpolago ustreznega delovnega mesta za tožnika, glede na njegovo preostalo delovno zmožnost. Tožnik je bil ob podaji odpovedi sicer starejši delavec, ker pa mu tožena stranka ni odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ampak iz razloga invalidnosti, ni bil varovana kategorija kot starejši delavec.