odpravnina - pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Po novem ZDR-1 delavcu pripada odpravnina tudi ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi izteka te pogodbe (kakor to ureja tretji do sedmi odstavek 79. člena ZDR-1). Ker gre pri odpravnini za novo pravico, se v skladu s prehodno določbo (tretji odstavek 230. člena ZDR-1) ta nanaša le na pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki so sklenjene po uveljavitvi tega zakona, torej od 12. 4. 2013 naprej. Tožeča stranka ima tako zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, pravico do odpravnine le za obdobje zaposlitve pri toženi stranki od 1. 9. 2013 do 31. 8. 2014 ter od 1. 9. 2014 do 31. 8. 2015 (to je le za čas trajanja zaposlitve po pogodbah o zaposlitvi za določen čas, sklenjenih po uveljavitvi ZDR-1 dalje).
sodna taksa - vračilo sodne takse - sprememba zakona
Sodišče prve stopnje je prejelo predlog tožene stranke za vračilo sodne takse za pritožbo, v kateri je navajala, da je tožena stranka posredni proračunski uporabnik v lasti občine, in tako po določbi 10. člena ZST-1 oproščena plačila sodne takse, zato ji naj sodišče vrne plačano sodno takso. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi predloga tožene stranke za vračilo sodne takse za pritožbo oprlo na prvi odstavek 10. člena ZST-1, pri tem pa očitno spregledalo, da je bil prvi odstavek 10. člena ZST-1 spremenjen z ZST-1 C, in sicer tako: "Plačila sodnih taks so oproščeni država in državni organi, samoupravne lokalne skupnosti, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in posredni proračunski uporabniki, ki so v celoti v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, centri za socialno delo, kadar so predlagatelj v postopku za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij, humanitarne organizacije ter tuja država in tuji državljani, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost."
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000886
ZPP člen 212, 213, 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8.
trditveno in dokazno breme - pavšalni ugovori - priznana dejstva - kršitev pravice do izjave
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do pravno odločilnih trditev tožene stranke, zato je podana kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-4.. ZSReg člen 8.. ZGD-1 člen 515.. OZ člen 35.
izredna odpoved delodajalca - ničnost pogodbe o zaposlitvi - pravna oseba - delodajalec - zakoniti zastopnik - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga - dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil A.A. ml. tudi po letu 2006 dejansko poslovodja toženke, je lahko tožniku redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, in je tako tožniku delovno razmerje na podlagi dogovora o denarnem nadomestilu namesto odpovednega roka zakonito prenehalo dne 3. 6. 2016. Zaradi zakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in tudi prenehanja delovnega razmerja dne 3. 6. 2016, tožena stranka ni mogla tožniku ponovno podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 7. 2016. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je ta odpoved nična (35. člen OZ).
upravnik - pogodba o upravljanju - večstanovanjska stavba - veljavnost pogodbe o opravljanju upravniških storitev - vpis v register upravnikov - plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja - neupravičena obogatitev
Pogodbeni temelj (za izterjavo stroškov obratovanja) je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo, ker pogodba za samo del celotne ene stavbe, ki obsega dva vhoda, ni veljavna, čemur pritožba konkretno ne oporeka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002226
KZ-1 člen 74, 75, 186. ZKP člen 370, 370/2, 372, 372/5, 450b, 450b/2.
kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - dejanski stroški kot odbitna postavka - sporazum o priznanju krivde - kršitev kazenskega zakona
Stroški, vloženi v storitev kaznivega dejanja, se ne odštevajo od s kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi in veljajo za protipravne. Še toliko bolj pri vlaganjih v nakup droge in pridobivanje koristi od nadaljnje prodaje droge.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - zagovor
Tožeči stranki je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana dne 10. 11. 2015 po 4. alineji 110. člena ZDR-1, torej iz razloga, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, razlogov za svojo odsotnost pa ni sporočil delodajalcu, čeprav bi to moral in mogel storiti. Ravnanje tožeče stranke kot je opisano v izredni odpovedi, ne predstavlja okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. Ravno nasprotno. Ob dejstvu, da je tožeča stranka izostala z dela od dne 3. 11. 2015, razlogov pa zato toženi stranki ni sporočila, bi morala imeti na zagovoru možnost pojasniti razloge za svoj izostanek ter razloge za to, da tožene stranke o tem ni obvestila, kot to zatrjuje toženka v izredni odpovedi.
razmerja med etažnimi lastniki - pravice in obveznosti na skupnih delih stavbe - kataster stavb - večstanovanjska stavba - zemljiška knjiga - pogodba o upravljanju - posel rednega upravljanja - potrebni pravdni stroški - izbira odvetnika izven sedeža sodišča - izbira odvetnika v drugem kraju - svobodna izbira odvetnika
Sodišče si pri odgovoru na vprašanje za kakšno stavbo gre (enostanovanjsko, večstanovanjsko, nestanovanjsko) pomaga s podatki iz katastra stavb, s katerimi je usklajena tudi zemljiškoknjižna evidenca stavb in njihovih delov.
Storitve rednega upravljanja morajo plačevati vsi etažni lastniki, ne glede na to, ali se z njihovim izvajanjem strinjajo ali ne. Če se etažni lastniki za njihovo izvajanje odločijo z zadostno večino, takšna odločitev zavezuje tudi etažne lastnike, ki se s tem sicer niso strinjali.
Stranka, ki v postopku ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti le potrebne pravdne stroške. Stroški prihoda odvetnika, ki ima sedež v Ljubljani, v Novo mesto, kjer je sedež sodišča prve stopnje, skladno z ustaljeno sodno prakso ne pomenijo potrebnih pravdnih stroškov v smislu 155. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-3, 60/3, 301, 301/3. ZPP člen 154, 154/1, 313, 324, 324/3, 458, 458/4.
nastanek terjatve na povrnitev stroškov postopka - postopek pred sodiščem za ugotovitev obstoja terjatve - stečajni postopek nad toženo stranko - prijava terjatev v stečajnem postopku - prijava terjatve za plačilo pravdnih stroškov - pogojna terjatev - nastanek pravdnih stroškov - odložni pogoj - priznana terjatev v stečaju - nagrada za postopek - sprejem pooblastila - zapadlost terjatve na povrnitev stroškov postopka - tek zamudnih obresti - predlog stranke za nadaljevanje postopka - po začetku stečajnega postopka nastali stroški - določenost izreka sodbe
Tožeča stranka je ravnala pravilno, ko je terjatev iz naslova pravdnih stroškov prijavila v stečajni postopek. Iz dikcije 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP izhaja, da je za dolžnost prijave terjatve iz naslova stroškov postopka odločilen trenutek njihovega nastanka in ne šele trenutek nastanka terjatve na njihovo plačilo. Ni bistveno kdaj sodišče stroške odmeri, temveč kdaj so stroški nastali. Nagrada za postopek je tožeči stranki nastala pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko, zato je takšno terjatev potrebno prijaviti v stečajni postopek kot pogojno terjatev, pod odložnim pogojem, da bo sodišče s končno odločbo ugotovilo višino teh stroškov in jih priznalo tožeči stranki. Z odločitvijo sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka upravičena do stroškov postopka, se je izpolnil odložni pogoj in pogojna terjatev se je spremenila v navadno terjatev, od katere je mogoče obračunati tudi zakonske zamudne obresti.
Nagrada za postopek nastane že s sprejemom pooblastila za zastopanje.
Terjatev iz naslova stroškov postopka nastane z odločitvijo sodišča o povračilu stroškov. Šele z nastankom terjatve je lahko govora o njeni zapadlosti.
Tožeča stranka stroškov pravdnega postopka res ni prijavila kot pogojno terjatev, vendar pa gre v tem primeru za procesno napako storjeno v okviru stečajnega postopka, ki je bila sanirana s predlogom tožeče stranke o nadaljevanju pravdnega postopka glede ugotovitve obstoja terjatve in ni vplivala na pravilnost uporabe materialnega prava v konkretnem sporu.
S tem ko del stroškov PTT storitev nastane že ob samem začetku pravde, pa je končen obseg teh stroškov znan šele ob koncu pravde, in je takrat mogoče šteti, da so ti stroški nastali.
Slovnično preoblikovanje izreka sodbe, s katerim se ne posega v materialno spremembo odločitve, tako da izrek postane jasen in razumljiv, ne predstavlja takšne kršitve, s katero bi bilo potrebno sodbo razveljaviti.
prešolanje učenca osnovne šole - prekinitev postopka - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo
Morebitna ponovna zamenjava osnovnošolske sredine praktično tik pred zaključkom izobraževalnega procesa ne bi bila v A. korist, saj bi po presoji pritožbenega sodišča porušila komaj vzpostavljeno (relativno) stabilnost njegovega šolanja.
negatorna tožba - solastnina - obseg uporabe solastne nepremičnine - odtujitev stvari med pravdo
Po presoji pritožbenega sodišča je odločilno v tej zadevi, da tožbeni zahtevek, tudi če bi mu sodišče ugodilo, ne bi bil izvršljiv. Toženka namreč ni zemljiškoknjižna solastnica nepremičnine, ki bi jo morala v celoti izprazniti in odstraniti na njej postavljene pomožne objekte in stvari. Njen solastninski delež na nepremičnini, ki je predmet tega pravdnega postopka, je v izvršilnem postopku na originaren način pridobil stranski intervenient.
Ker je pridobil lastninsko pravico na originaren način, pomeni, da jo je pridobil neodvisno od lastninske pravice prejšnjega lastnika, torej toženke. Zato ne pride v poštev določba 190. člena ZPP.
odškodnina za zaplenjeno premoženje - hipotetična najemnina - neprofitna najemnina - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe v naravi vrnjenega premoženja - višina nadomestila - metoda izračuna izgubljene koristi - začetek teka zamudnih obresti - izvedensko mnenje
Tožniki kot eni izmed dedičev zahtevajo nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe spornih nepremičnin od pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi zaplembe pa do vrnitve nepremičnin. Zahtevek po členu 145.c ZIKS-1 je po svoji naravi in namenu primerljiv z zahtevkom, ki se priznava po določbi člena 72 ZDen.
Upravičenec do vrnitve premoženja lahko uveljavlja korist, ki bi jo sam dosegel, če bi nepremičnino imel v lasti že ob razveljavitvi odločbe zaplembe premoženja. Višina koristi se lahko ugotavlja preko metode hipotetične najemnine, zmanjšano za stroške, ki bi bremenili tožnike.
Tožena stranka je morala z imetniki stanovanjske pravice po uveljavitvi SZ sklepati najemne pogodbe za neprofitno najemnino in se tožniki ne morejo sklicevati na določbe SPZ o nedobrovernosti tožene stranke in v posledici tega zahtevati plačilo profitne najemnine.
Tožniki brez pravne podlage zahtevajo plačilo zamudnih obresti od pravnomočnosti sklepa o ustavitvi kazenskega postopka. Obresti začnejo teči po preteku roka, ko so tožniki na toženko naslovili zahtevo za izpolnitev obveznosti. Taka je tudi novejša sodna praksa.
ZKP člen 45, 63, 63/1, 192, 192/1, 195a. URS člen 14, 14/2.
oškodovanec kot tožilec - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - upravičeni predlagatelj omejevalnih ukrepov - upravičeni tožilec - enakost pred zakonom
Z vstopom na mesto upravičenega tožilca pridobi oškodovanec kot tožilec tudi položaj stranke v postopku in iz tega izhajajoče pravice. Oškodovanec z vstopom ali prevzemom kazenskega pregona pridobi vse (oziroma iste) procesne pravice, ki jih ima sicer državni tožilec, razen tistih, ki jih ima državni tožilec kot državni organ. Tako v okviru izvajanja funkcije kazenskega pregona oškodovanec kot tožilec, enako kot državni tožilec pridobi pravico podajati predloge v zvezi z odreditvijo omejevalnih ukrepov, ki se po določbi člena 192/1 ZKP lahko uporabljajo za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti, za uspešno izvedbo kazenskega postopka ali za odpravo ponovitvene nevarnosti. Tako ima pravico predlagati tudi ukrep prepovedi približevanja po 195.a členu ZKP.
Sodišče prve stopnje je nepravilno glede stroškov postopka z ugovorom uporabilo določilo šestega odstavka 38. člena ZIZ namesto splošnega določila prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki opredeljuje odločanje po merilu uspeha. Dolžnik neutemeljeno izpodbija odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo dopolnilnega sklepa, saj je sodišče prve stopnje v celoti odločilo o dolžnikovem ugovoru, kar je bila bistvena vsebina izpodbijanega sklepa. Stranska odločitev o razveljavitvi opravljenih izvršilnih dejanj, ki je posledica, da je bilo ugodeno ugovoru, se je v obravnavani zadevi lahko nanašala le na izbris hipoteke, ne pa tudi na opravljeno poplačilo terjatve. Potem, ko je terjatev v izvršilnem postopku poplačana, lahko dolžnik zahteva le še nasprotno izvršbo. Le v tem posebnem postopku se upniku, če gre za izvršilni postopek po uradni dolžnosti pa v breme proračuna, naloži povrnitev v izvršbi neutemeljeno opravljenega poplačila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00001394
ZUreP-1 člen 102, 102/1, 105, 105/3, 107, 107/1. ZPP člen 249. - člen 45, 45/1, 45/3, 47, 47/4, 49, 51, 51/1, 51/1-2. ZPNačrt člen 105.
postopek za določitev odškodnine - enakovredna nadomestna nepremičnina - osnovna sredstva za opravljanje kmetijske dejavnosti - denarna odškodnina - namembnost zemljišča - nagrada in stroški sodnega izvedenca - zahtevno mnenje - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Kadar se odvzame lastninska pravica na nepremičnini, ki predstavlja osnovno sredstvo za opravljanje poklicne ali kmetijske dejavnosti razlaščenca, mora skladno s prvim odstavkom 107. člena ZUreP-1 razlastitveni upravičenec primarno zagotoviti razlaščencu lastninsko pravico na enakovredni nepremičnini.
skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - delež na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - matematična operacija - dokazna ocena - sprememba tožbe - smotrnost spremembe tožbe
Ugotavljanje deležev na skupnem premoženju ni matematična operacija v smislu določbe 59. člena ZZZDR, ampak je treba celokupno upoštevati vse okoliščine primera.
prodajna pogodba - izročitev premičnine v posest - jamčevalni zahtevek - odprava napak - odstop od pogodbe - izpolnitveni pomočnik
Pravno pomembno je torej le še vprašanje, ali je iz ravnanja tožene stranke v navedenem obdobju mogoče razumno sklepati, da toženka niti v dodatnem roku ne bi mogla izpolniti predmetne pogodbe. Kot izhaja iz spisa, toženka v tem obdobju sicer res ni izvajala nobenih aktivnosti v smeri odprave napak, vendar je po lastni izpovedbi utemeljeno lahko sklepala, da jih odpravlja proizvajalec, ker jo tožeča stranka sama obvestila, da se bo obrnila na proizvajalca. Prodajalec lahko za odpravo napak angažira kateregakoli pooblaščenega serviserja ali drugo osebo, važno je da si prizadeva napako odpraviti. Tudi iz dejanskih okoliščin primera izhaja, da je toženka že ob prvem grajanju za odpravo napak angažirala proizvajalca agregata, ki je v tem oziru nastopal kot njen izpolnitveni pomočnik.
ZPP člen 181. ZZK-1 člen 40, 40/1-3. ZZ člen 65, 65/1, 65/4.
ugotovitvena tožba - procesne predpostavke - pravni interes - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - družbeno premoženje
ZPP je pri ugotovitveni tožbi pravovarstveni interes povzdignil v izrecno določeno procesno predpostavko zato, ker se z ugotovitveno sodbo obstoj pravice ali pravnega razmerja le ugotavlja, ničesar pa se ne zapoveduje oziroma preoblikuje in zato praviloma ugotovitvena sodba nima učinka izvršljivosti. Pri tožbi, s katero tožnik od sodišča zahteva ugotovitev obstoja lastninske pravice, pa ni tako. Zakon o zemljiški knjigi namreč v 3. točki prvega odstavka 40. člena določa, da se vknjižba pravic dovoli na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga. To pomeni, da lahko stranka neposredno na podlagi take ugotovitvene sodbe doseže vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi, kar pomeni, da takšna sodba ima učinek izvršljivosti. Že to dejstvo pa zadošča za odločitev o obstoju pravnega interesa za vložitev takšne tožbe.
Premoženje, ki je bilo družbena lastnina v upravljanju delovne organizacijev javni lastnini namenjeno za opravljanje javne službe, je postalo s 1. 4. 1991 javna lastnina v upravljanju javnih zavodov (četrti odstavek 65. člena ZZ v zvezi s prvim odstavkom 65. člena ZZ), z dnem uveljavitve ZOFVI 14. 9. 1991 pa je (na podlagi drugega odstavka 61. člena tega zakona), postala lastnica premoženja v javni lastnini, s katerim so upravljali javni vzgojno izobraževalni zavodi, ki so izvajali srednje izobraževanje in je bilo namenjeno za opravljanje te javne službe, Republika Slovenija.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - določitev načina rabe nepremičnine - postopek za delitev solastne stvari - dogovor o uporabi nepremičnine - preklic dogovora
Pritožnik se neutemeljeno zavzema za zavrnitev predloga za ureditev razmerij med solastnikoma, ker naj bi bila solastninska skupnost tik pred razdružitvijo. Tik pred zaključkom obravnavanega postopka je bil izdan sklep o nadaljevanju postopka razdružitve solastnine, ki je tako šele v začetni fazi in ni mogoče pričakovati njegovega hitrega zaključka. V postopku za ureditev razmerij med solastniki je bistvenega pomena hitro odločanje, saj je sicer lahko onemogočena uporaba stvari, ki predstavlja eno od ključnih upravičenj lastninske pravice.