predlog za odpust obveznosti - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kaznivo dejanje poslovne goljufije - rok za ugovor proti odpustu obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - novela ZFPPIPP-G
Upravitelj je ugovor zoper odpust obveznosti vložil po preteku 6 mesecev po objavi oklica o začetku postopka za odpust obveznosti, vendar iz pregleda datumov izdanih kazenskih sodb, sklepa in podanega ugovora sledi, da ni mogel vložiti ugovora v 6 mesecih od začetka postopka odpusta obveznosti, saj je bil dolžnik pravnomočno obsojen in je bilo to vpisano v kazensko evidenco po preteku 6 mesecev od objave oklica začetka postopka odpusta obveznosti.
Kljub temu, da je šele z novelo ZFPPIPP-G bila uzakonjena možnost, da je ugovor možno ali ga je treba vložiti do poteka preizkusnega obdobja, je ugovor upravitelja v konkretnem primeru pravočasen. Po ustaljeni sodni praksi bi ozka jezikovna razlaga 404. člena ZFPPIPP o 6-mesečnem roku, uvedla nedopustno in nepravično razlikovanje med stečajnimi dolžniki, bila pa bi tudi v nasprotju z namenom zakonske določbe ter bi dopuščala zlorabe obravnavanega instituta.
URS člen 22.. ZFPPIPP člen 55, 121, 221j, 221j/3, 221j/3-2, 221j/4, 221j/10.
prisilna poravnava - upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - nova dejstva - pravica do izjave - zloraba pravic - enako varstvo pravic
Že v rednem pravdnem postopku velja splošno pravilo, da sodišče odloča po (dejanskem) stanju na dan izdaje sodbe, kar pomeni, da se upoštevajo vsa dejstva in okoliščine, ki so nastopile v času od vložitve tožbe do izdaje sodbe. Navedeno pravilo se ob smiselni uporabi v postopkih zaradi insolventnosti kvečjemu prebija v nasprotni smeri; lahko se (v omejenem obsegu) upoštevajo tudi dejstva, ki so nastopila šele v pritožbenem postopku.
Preizkus obstoja materialnopravnih predpostavk za začetek postopka prisilne poravnave je v fazi odločanja o začetku postopka prisilne poravnave omejen zgolj na preizkus sklepčnosti podatkov o dolžniku iz prilog z zatrjevanimi predpostavkami, ne pa na preizkus njihove utemeljenosti.
Ker se ZFPPIPP sam z zlorabami ne ukvarja ter ker restriktivna in toga ureditev posameznih institutov insolvenčnega postopka nudi razmeroma veliko tovrstnega manevrskega prostora, mora biti sodišče bolj občutljivo in dovzetno na trditve (katerekoli stranke) o zlorabi procesnih pravic (druge stranke) za cilje, ki niso predvideni v zakonu in ki so tudi v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00001022
ZKP člen 370, 370/1, 370/1-3, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/5.. KZ-1 člen 122, 122/1.
določen opis kaznivega dejanja - lahka telesna poškodba - način izvršitve kaznivega dejanja - dokazna ocena izpovedbe prič - vzrok nastanka poškodbe
Obdolžencu se v opisu kaznivega dejanja očita, da je oškodovanko tako telesno poškodoval, da je bila začasno prizadeta njena zunanjost in začasno zmanjšana njena zmožnost za delo, ko jo je vrgel na tla ter jo vlekel, s tem pa ji povzročil več udarnin na desnem stegnu z manjšo odrgnino na notranji stegna in udarnino leve nadlahti, z manjšo odrgnino na zunanji strani leve goleni. Iz navedenega opisa je jasno razviden obdolženčev način izvršitve kaznivega dejanja, kakor so jasno opredeljene tudi posledice, ki jih je s tem povzročil pri oškodovanki.
Glede na to, da je bil prehod skozi garažo narejen ob vednosti obeh toženk in jima ni mogel ostati skrit, da toženki nista dokazali, da je bila pravica pešpoti dogovorjena le v korist matere tožnice, niti da je bila dogovorjena le do preklica, ni mogoče govoriti o tem, da so tožnica in njeni pravni predniki zlorabljali zaupanje lastnika ali neposrednega posestnika služeče stvari ali da se je služnost izvrševala na silo, na skrivaj ali z zvijačo.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročanje - vročanje tožbe - osebno vročanje - osebna vročitev - nadomestna vročitev - nadomestna vročitev tožbe - nepravilna vročitev tožbe v odgovor - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vročevalec je tožbo vročil toženčevemu sinu, ne da bi najprej poskusil opraviti osebno vročitev pisanja tožencu. Zato vročitev tožbe tožencu v odgovor ni bila opravljena pravilno. Navedena kršitev predstavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je bila tožencu zaradi nepravilnega vročanja odvzeta možnost sodelovanja v postopku.
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - pogodbeni temelj - obstoj dogovora - uporaba pravil o neupravičeni obogatitvi - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Če je med pravdnima strankama obstajal dogovor o nakupu cevi, določba 190. člena OZ ni uporabljiva. Tožena stranka sporne zračne cevi namreč ni pridobila brez pravnega temelja, kar pa je za primer neupravičene pridobitve ključno.
poslovno nesposobna oseba - izjava volje poslovno nesposobne osebe - zakoniti zastopnik - naknadna odobritev - podaljšanje najemne pogodbe za določen čas
Upravičenje za zastopanje lahko z lastno izjavo volje podeli zgolj poslovno sposobna (fizična) oseba, v imenu poslovno nesposobne fizične osebe pa lahko pooblastilo podeli samo njen zakoniti zastopnik (skrbnik).
sodelovanje stranke v postopku - izvedenec - izvedensko mnenje - ugovor - dokazni sklep - nedovoljene pritožbene novote - asignacijska pogodba - dokazni postopek s sodnim izvedencem
Tudi če izvedenec pravdnih strank ne bi povabil na ogled, ki ga je opravil pred izdelavo pisnega mnenja, to v obravnavanem primeru ne bi predstavljalo zatrjevane kršitve načela kontradiktornosti. Pri presoji, ali je bila kršena pravica stranke do sodelovanja pri dokazovanju, je namreč treba iskati pravo mero. Potrebno je upoštevati, da ni splošnega pravila, da bi stranki moralo biti zagotovljeno sodelovanje pri vseh opravilih v zvezi z izvedbo dokaza. Sodelovanje strank se po ZPP namreč ne zahteva v fazi ogleda, opravljenega s strani izvedenca, temveč se njuna prisotnost zahteva ob samem izvajanju dokazov - tj. ob izdelavi pisnega mnenja (in morebitnem zaslišanju izvedenca). Stankina pravica do izjave se namreč udejanji s tem, da se lahko do mnenja opredeli, nanj poda pripombe in zahteva njegovo dopolnitev. Bistveno je torej, da je stranka v dokaznem postopku svoje interese lahko učinkovito varovala. To možnost je toženka imela in jo tudi izkoristila, saj je na mnenje podala pripombe, na katere je izvedenec odgovoril, sodišče pa se je do njenih ugovorov opredelilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001851
ZPP člen 155, 155/1, 254, 254/3. OZ člen 179, 179/1. - člen 39, 39/4. - člen 5, 6, 7, 19.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - okvara sluha - postavitev novega izvedenca - razlogi za postavitev novega izvedenca - stroški pravdnega postopka - potrebni stroški - preveritev potrebnosti vlog - potni stroški stranke za prihod na obravnavo - davek na dodano vrednost - pravni interes za pritožbo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - ugoditev zahtevku
Ker ni izkazano, da se izvedenec ni opredelil do katere od bistvenih okoliščin ali da bi bilo mnenje dvoumno ali nejasno, ni bilo podlage za postavitev novega izvedenca (tretji odstavek 254. člena ZPP).
Po 86. členu ZPP sme tudi stranka, ki jo zastopa pooblaščenec, vselej priti pred sodišče in dajati izjave, poleg svojega pooblaščenca. Ker je tožnik na naroka prišel, mu gredo tudi potni stroški v zvezi s pristopom na naroka v višini dejanskih izdatkov za potovanje z najcenejšim javnim prevoznim sredstvom, po najkrajši poti.
ZPP člen 108, 108/5, 180, 180/1, 214, 214/1, 214/3. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2.
popolnost tožbe - dejanska podlaga - dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - sestavine tožbe - priznanje dejstev v vlogi
Kadar dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine prizna poslovno razmerje z upnikom (tožečo stranko) in trdi, da so bili računi iz tega poslovnega razmerja delno plačani, v preostanku pa plačilo zaradi napak dela zavrača, tožbe ni mogoče zavreči kot nepopolne, če tožeča stranka ne poda trditev o priznanem poslovnem razmerju, saj le ta utemeljeno pričakuje, da se bo spor osredotočil le na vprašanje, ali je tožena stranka v celoti plačala račune oziroma, ali je zaradi zatrjevanih napak izvršenega dela upravičena znižati plačilo.
ZVOP-1 člen 6, 6-8, 8, 9, 10, 22, 23, 34, 34/3. ZPP člen 1. ZIZ člen 4, 4/1, 4/1-19, 4/6. OZ člen 255.
sodno varstvo - varstvo osebnih podatkov - pravica do sodnega varstva - posredovanje podatkov - stvarno pristojno sodišče - nepristojno sodišče
Tožeča stranka ima zakonsko pravico, katere sodno varstvo ureja tretji odstavek 34. člena ZVOP-1. Sodno varstvo je zagotovljeno v upravnem sporu, v katerem pa na prvi stopnji odloča upravno sodišče.
začasna odredba v stečaju - uveljavitev prerekane ločitvene pravice
Namen začasne odredbe zoper stečajnega dolžnika v zvezi z uveljavitvijo ločitvene pravice je, da upnik, ki šele uveljavlja ločitveno pravico, prepreči nadaljnja ravnanja stečajnega dolžnika v zvezi s posebno stečajno maso, dokler se ne razčisti ločitvena pravica. Ko je ta priznana oziroma uveljavljena s tožbo, gre stečajni postopek naprej, vključno s prodajo posebne stečajne mase. V postopku prodaje premoženja pa sodišče v gospodarskem sporu nima pristojnosti izdajati zavarovanje zahtevka z začasno odredbo .
ZST-1 člen 13, 13/1, 14a, 14a/3, 34a, 34a/7. ZPP člen 105a, 105a/3.
domneva umika napovedi pritožbe - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse - pravnomočna odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse
Po veljavnem 13. členu ZST-1 lahko stranka predlaga oprostitev plačila sodne takse vse do takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu. Vendar to ne pomeni, da ima predlagatelj možnost, da dvakrat ali celo večkrat preizkusi obstoj pogojev za oprostitev plačila iste sodne takse. Ob taki razlagi bi imeli drugi in vsi nadaljnji predlogi naravo izrednega (ter suspenzivnega) pravnega sredstva.
Določba prvega odstavka 13. člena ZST-1 upravičencu do oprostitve plačila sodnih taks ne omogoča dvojnega ali celo večkratnega postopka preizkusa vsebinskih razlogov za oprostitev takse, ampak le določa časovno točko, do katere mora zainteresirana stranka vložiti predlog za oprostitev plačila (odlog ali obročno plačilo) sodne takse, da lahko taka oprostitev učinkuje tudi za nazaj, to je od dneva, ko taksna obveznost nastane.
Tožena stranka si z vlaganjem novih (pavšalnih) predlogov za taksno oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo takse, ne more v nedogled podaljševati roka za njeno plačilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002285
ZPP člen 443, 443/1, 452, 452/3, 458, 458/2. SPZ člen 67, 67/2. SZ-1 člen 25, 25/1.
spori majhne vrednosti - etažna lastnina - posli rednega upravljanja - pogodba o medsebojnih razmerjih - pritožbene novote - pogodbeni temelj - temelj tožbenega zahtevka - neupravičena obogatitev - trditveno in dokazno breme
Z ozirom na to, da tožnica jasnih in ustrezno konkretiziranih trditev o obstoju ustnega dogovora (ki naj bi bil podprt s konkludentnimi dejanji) v postopku na prvi stopnji (v dopolnitvi tožbe) ni podala, je pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje do njih (oziroma v tem oziru predloženih listinskih dokazov) ni opredelilo, neutemeljen.
Na drugi strani je pritožbeno utemeljevanje vtoževanih zneskov z vsebino 8. člena pogodbe o medsebojnih razmerjih ne le nedopustno novo (in že zato neupoštevno), ampak tudi sicer neprepričljivo. Kot je bilo predhodno poudarjeno, je bila ta pogodba zaradi ureditve njihovih medsebojnih (to je "notranjih") razmerij sklenjena med etažnimi lastniki, zaradi česar ne more predstavljati (pogodbenega) temelja tožničinemu zahtevku napram njim. Ker (kot je to prepričljivo pojasnilo že sodišče prve stopnje) tožnica glede pogodbenega temelja ni podala niti potrebnih trditev (in zato njegovega obstoja ni bilo moč ugotoviti), je za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijane odločitve brez pomena tudi pritožbeno navajanje, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do z njene strani zatrjevanih okoliščin, zaradi katerih naj bi upravnik zavrnil račune za opravljene storitve, do njenega novega izračuna, ki naj bi bil podlaga vtoževane terjatve, oziroma dokazil o prisotnosti varnostnika.
ureditev meje - sodna ureditev meje - sodna poravnava - tožba za razveljavitev sodne poravnave - vpis urejene meje v zemljiški kataster - elaborat za evidentiranje sprememb - evidentiranje meje
Sodna poravnava o določitvi meje ima učinek pravnomočne sodbe, ki učinkuje tudi zoper pravne naslednike strank in jih zavezuje. Ko je enkrat meja med parcelami sodno urejena, ni mogoče več govoriti o spornosti meje. Stranke bi lahko sodno urejen potek meje spremenile le s tožbo na razveljavitev sodne poravnave.
varstvo lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - javno dobro - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobroverna pridobitev nepremičnine
Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi priposestvovanja ovira njen pravni status javnega dobra. Po podatkih zemljiške knjige je bila sporna nepremičnina vpisna v seznam javnega dobra z opredelitvijo, da gre za cesto. Pravni status javnega dobra je izgubila šele z odločbo Vlade RS z dne 15. 7. 2008. Ni pomembno, kakšno je stanje v naravi (ali je v splošni rabi). Nepremičnina s statusom javnega dobra ne preneha biti javno dobro že s prenehanjem splošne rabe, ampak šele s sprejetjem akta pristojnega (upravnega) organa o ukinitvi javnega dobra.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001220
ZPP člen 7, 212, 285, 458. OZ člen 9, 34.
spor majhne vrednosti - materialnoprocesno vodstvo - pomanjkljiva trditvena podlaga - pogodbena obveznost - pogodbeno določena dela in storitve
Zavrnitev zahtevka je ob sklicevanju na pomanjkljivo trditveno podlago preuranjena. Naštevanje posameznih storitev, ki so bile dogovorjene v pogodbi, ni bilo potrebno oziroma je takšna zahteva pretirana.
Spolzko dvorišče, ki je posledica meteorološkega pojava slane, pozimi predstavlja običajen in pričakovan rizik, na katerega povprečno skrbnega odraslega človeka ni treba opominjati z dodatnimi opozorili oziroma lastnikom ni mogoče naložiti, da budno spremljajo, kdaj bo do tega pojava prišlo ter solijo oz. posipajo tla ob svoji stanovanjski hiši. Takšna zahteva bi bila pretirana in neživljenjska. Povsem življenjsko in vsakdanje je, da na spolzkih tleh komu spodrsne; možnost je še večja v primeru neustrezne obutve - gumijasti škornji - oziroma pri uporabi motornega kolesa. Glede na vse okoliščine primera je na mestu zaključek prvega sodišča, da je bil padec nesrečno naključje, ki je posledica običajnega rizika, ne pa protipravnega ravnanja toženk.
preklic darila - pogoji za preklic darila - preklic darila zaradi velike nehvaležnosti - huda nehvaležnost obdarjenca - nemoralno ravnanje
Konkretna sprožitev (najprej) pravdnega postopka in kasneje na podlagi izdane pravnomočne sodbe še izvršilnega postopka s strani obdarjenca zoper darovalca, ni nemoralno (zavržno) postopanje oziroma ne ustreza dejanskemu stanu hude nehvaležnosti v smislu prvega odstavka 540. člena OZ.
IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00000807
ZIZ člen 9, 9/6, 279. OZ člen 168, 168/3, 352, 352/1.
neutemeljena začasna odredba - trajanje začasne odredbe - škoda, povzročena z začasno odredbo - škoda zaradi izgubljenega dobička - izgubljeni dobiček - ugotavljanje izgubljenega dobička - pravni standard - zastaranje odškodninske terjatve - nesuspenzivnost ugovora in pritožbe v izvršilnem postopku
Nobena metoda ugotavljanja dobička, pa naj je še tako standarizirana in v praksi enotno uveljavljena, ne more predstavljati absolutnega imperativa, ki bi izključeval vse druge možne načine ugotavljanja izgubljenega dobička (če so seveda po svoji naravi primerne). V načelu torej merilu "obdobje potem" ni kaj očitati; hipotetični izgubljeni dobiček je mogoče na podlagi tega merila izračunati enako dobro (verodostojno) kot na podlagi podatkov o poslovanju iz obdobja prej.
Preden se izkaže, da je bila izdana začasna odredba neutemeljena, dolžnik nima pravice od upnika zahtevati povračila škode in torej tudi nima odškodninske terjatve. Odškodninsko terjatev in s tem tudi možnost, da jo izterja, pridobi šele z dnem, ko je seznanjen s pravnomočno odločitvijo o razveljavitvi izdane začasne odredbe.
Upnikov močnejši procesni položaj v postopku izvršbe in zavarovanja je varovan tudi z 9. členom ZIZ; njegov pomen je v tem, da se dolžniku ne dopusti, da bi z vlaganjem katerihkoli pravnih sredstev lahko preprečil ali izničil učinek že začete izvršbe oziroma zavarovanja (četudi praviloma pravna sredstva zadržijo poplačilo upnika).
Odgovor na vprašanje, ali je bilo tožeči stranki v obdobju od razveljavitve začasne odredbe do pravnomočne odločitve o razveljavitvi, popolnoma jasno, ali sme začeti z izvrševanjem dejanj, ki so ji bila z začasno odredbo prepovedana, je negativen. Visečnost začasne odredbe je tožeči stranki preprečevala, da ravna v nasprotju s prepovedjo do pravnomočne odločitve o pritožbi. Ravnanje tožeče stranke torej, ki je do pravnomočne odločitve o ugovoru počakala s proizvodnjo in trženjem zdravila Z., ni bilo poslovno oportuno, pač pa se je takšno ravnanje od nje v skladu z zakonom pričakovalo.