preklic darila - pogoji za preklic darila - preklic darila zaradi velike nehvaležnosti - huda nehvaležnost obdarjenca - nemoralno ravnanje
Konkretna sprožitev (najprej) pravdnega postopka in kasneje na podlagi izdane pravnomočne sodbe še izvršilnega postopka s strani obdarjenca zoper darovalca, ni nemoralno (zavržno) postopanje oziroma ne ustreza dejanskemu stanu hude nehvaležnosti v smislu prvega odstavka 540. člena OZ.
Iz seznama dodatne opreme po adaptaciji 2015, ki je sestavni del primopredajnega zapisnika z dne 12. 12. 2016, sestavljenega po prenehanju najemnega razmerja, sodišče zaključuje, da je to tista oprema, ki jo je priskrbela tožeča stranka. Le to pa po določilu tretjega odstavka 7. člena najemne pogodbe kot vlaganja najemnika v najete prostore, s katerimi se poveča vrednost predmeta najema, ob prenehanju najemne pogodbe najemnik brezplačno prepušča najemodajalcu. Kot investicijo najemnika, s katero je povečal vrednost nepremičnine, je prvostopenjsko sodišče štelo tudi opremo, ki je namenjena opravljanju gostinske dejavnosti in ki sta jo kot del adaptacije oz. vlaganj v letu 2015 v primopredajnem zapisniku opredelili tožeča in prvotožena stranka kot dodatno opremo.
Iz primopredajnega zapisnika z dne 12. 12. 2016, v katerega so sporne premičnine vključene in so po navedbah tožeče stranke njena last, je prvostopenjsko sodišče tudi pravilno sklepalo, da je navedene premičnine tožeča stranka prostovoljno pustila v prostorih prvotožene stranke. Tožeča stranka pa niti v predlogu za izdajo začasne odredbe niti v pritožbi ne pojasni, zakaj je pustila opremo, za katero sama zatrjuje, da je njena last, po primopredajnem zapisniku v prostorih prvotožene stranke, ne da bi si pridržala pravico, da to opremo kasneje odpelje iz teh prostorov in s tem uresničuje svojo lastninsko pravico. Na podlagi presoje najemne pogodbe in primopredajnega zapisnika po metodološkem napotku iz 8. člena ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ je zato prvostopenjsko sodišče utemeljeno sklepalo o tožnikovi neodplačni prepustitvi opreme prvotoženi stranki kot najemodajalcu in posledično pravilno zaključilo, da v tej fazi postopka tožeča stranka verjetnosti uveljavljane terjatve na izročitev premičnin, ki naj bi jo varovala predlagana začasna odredba, ni uspela izkazati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00001022
ZKP člen 370, 370/1, 370/1-3, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/5.. KZ-1 člen 122, 122/1.
določen opis kaznivega dejanja - lahka telesna poškodba - način izvršitve kaznivega dejanja - dokazna ocena izpovedbe prič - vzrok nastanka poškodbe
Obdolžencu se v opisu kaznivega dejanja očita, da je oškodovanko tako telesno poškodoval, da je bila začasno prizadeta njena zunanjost in začasno zmanjšana njena zmožnost za delo, ko jo je vrgel na tla ter jo vlekel, s tem pa ji povzročil več udarnin na desnem stegnu z manjšo odrgnino na notranji stegna in udarnino leve nadlahti, z manjšo odrgnino na zunanji strani leve goleni. Iz navedenega opisa je jasno razviden obdolženčev način izvršitve kaznivega dejanja, kakor so jasno opredeljene tudi posledice, ki jih je s tem povzročil pri oškodovanki.
sodelovanje stranke v postopku - izvedenec - izvedensko mnenje - ugovor - dokazni sklep - nedovoljene pritožbene novote - asignacijska pogodba - dokazni postopek s sodnim izvedencem
Tudi če izvedenec pravdnih strank ne bi povabil na ogled, ki ga je opravil pred izdelavo pisnega mnenja, to v obravnavanem primeru ne bi predstavljalo zatrjevane kršitve načela kontradiktornosti. Pri presoji, ali je bila kršena pravica stranke do sodelovanja pri dokazovanju, je namreč treba iskati pravo mero. Potrebno je upoštevati, da ni splošnega pravila, da bi stranki moralo biti zagotovljeno sodelovanje pri vseh opravilih v zvezi z izvedbo dokaza. Sodelovanje strank se po ZPP namreč ne zahteva v fazi ogleda, opravljenega s strani izvedenca, temveč se njuna prisotnost zahteva ob samem izvajanju dokazov - tj. ob izdelavi pisnega mnenja (in morebitnem zaslišanju izvedenca). Stankina pravica do izjave se namreč udejanji s tem, da se lahko do mnenja opredeli, nanj poda pripombe in zahteva njegovo dopolnitev. Bistveno je torej, da je stranka v dokaznem postopku svoje interese lahko učinkovito varovala. To možnost je toženka imela in jo tudi izkoristila, saj je na mnenje podala pripombe, na katere je izvedenec odgovoril, sodišče pa se je do njenih ugovorov opredelilo.
predlog za odpust obveznosti - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kaznivo dejanje poslovne goljufije - rok za ugovor proti odpustu obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - novela ZFPPIPP-G
Upravitelj je ugovor zoper odpust obveznosti vložil po preteku 6 mesecev po objavi oklica o začetku postopka za odpust obveznosti, vendar iz pregleda datumov izdanih kazenskih sodb, sklepa in podanega ugovora sledi, da ni mogel vložiti ugovora v 6 mesecih od začetka postopka odpusta obveznosti, saj je bil dolžnik pravnomočno obsojen in je bilo to vpisano v kazensko evidenco po preteku 6 mesecev od objave oklica začetka postopka odpusta obveznosti.
Kljub temu, da je šele z novelo ZFPPIPP-G bila uzakonjena možnost, da je ugovor možno ali ga je treba vložiti do poteka preizkusnega obdobja, je ugovor upravitelja v konkretnem primeru pravočasen. Po ustaljeni sodni praksi bi ozka jezikovna razlaga 404. člena ZFPPIPP o 6-mesečnem roku, uvedla nedopustno in nepravično razlikovanje med stečajnimi dolžniki, bila pa bi tudi v nasprotju z namenom zakonske določbe ter bi dopuščala zlorabe obravnavanega instituta.
ZKP člen 105, 105/2, 379, 379/2, 380.. KZ-1 člen 56, 56/1, 211, 211/1.
kaznivo dejanje goljufije - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - pritožbena obravnava - seja pritožbenega senata - priznanje krivde - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - kazenska sankcija - neoprava družbeno koristnega dela - predkaznovanost
Zagovornik je predlagal, da pritožbeno sodišče zadevo obravnava na pritožbeni obravnavi, česar pa pritožbeno sodišče ni storilo. Po določbi 380. člena ZKP se namreč obravnava pred sodiščem druge stopnje opravi samo, če je treba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izvesti nove dokaze ali ponoviti že prej izvedene dokaze in če so podani opravičeni razlogi za to, da se zadeva ne vrne sodišču prve stopnje v novo glavno obravnavo. Nič od navedenega zagovornik v pritožbi ne navaja, niti tega ni ugotovilo pritožbeno sodišče, ko je obravnavalo pritožbo na seji pritožbenega senata.
varstvo lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - javno dobro - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobroverna pridobitev nepremičnine
Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi priposestvovanja ovira njen pravni status javnega dobra. Po podatkih zemljiške knjige je bila sporna nepremičnina vpisna v seznam javnega dobra z opredelitvijo, da gre za cesto. Pravni status javnega dobra je izgubila šele z odločbo Vlade RS z dne 15. 7. 2008. Ni pomembno, kakšno je stanje v naravi (ali je v splošni rabi). Nepremičnina s statusom javnega dobra ne preneha biti javno dobro že s prenehanjem splošne rabe, ampak šele s sprejetjem akta pristojnega (upravnega) organa o ukinitvi javnega dobra.
ZVOP-1 člen 6, 6-8, 8, 9, 10, 22, 23, 34, 34/3. ZPP člen 1. ZIZ člen 4, 4/1, 4/1-19, 4/6. OZ člen 255.
sodno varstvo - varstvo osebnih podatkov - pravica do sodnega varstva - posredovanje podatkov - stvarno pristojno sodišče - nepristojno sodišče
Tožeča stranka ima zakonsko pravico, katere sodno varstvo ureja tretji odstavek 34. člena ZVOP-1. Sodno varstvo je zagotovljeno v upravnem sporu, v katerem pa na prvi stopnji odloča upravno sodišče.
Ker je med tožečo stranko in toženo stranko obstajalo samostojno pogodbeno razmerje, ki je prenehalo zaradi razveze Pogodbe, je tožena stranka dolžna tožeči stranki po pravilih OZ o neupravičeni pridobitvi po 190. členu vrniti prejeti predujem, saj je podlaga zanj z razvezo Pogodbe odpadla.
V konkretnem primeru, ko tožnica na podlagi kreditne pogodbe zahteva plačilo terjatve od toženca, ki je pogodbo podpisal kot porok in plačnik ter v spis predloži podpisano pogodbo ter poroštveno izjavo, toženec pa nasprotuje svoji zavezi z zatrjevanjem, da so podpisi na listinah ponarejeni, je na tožencu dokazno breme, da ovrže pristnost podpisa.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00000842
OZ člen 404. ZFPPIPP člen 441, 442, 442/6, 442/7.
aktivni družbenik - solidarna odgovornost aktivnega družbenika - odgovornost družbenikov za dolgove izbrisane družbe - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra - izvršilni postopek - izvršba - izvršba na poslovni delež družbenika - izvršba zoper družbenika izbrisane družbe - dodatni sklep o dedovanju - obseg zapuščine
Ker je dolg nastal po smrti družbenika M. L., je neutemeljeno pritožbeno stališče, da je prešel nanj. S smrtjo mu je namreč položaj družbenika prenehal. Poleg tega tudi aktivni družbenik, ki mu je položaj družbenika prenehal pred trenutkom prenehanja družbe, odgovarja le za obveznosti, ki so nastale, dokler je bil družbenik. Položaja aktivnega družbenika pa ni mogel imeti tudi iz razloga, ker je umrl več kot dve leti pred prenehanjem družbe.
V sodbi je ugotovljeno, da po smrti M. L. družba dejansko ni delovala (ni bilo skupščine, niti stikov med družbeniki), da je do nekaj mesecev pred izbrisom tekla pravda, ki jo je začel M. L. in sta jo po njegovi smrti prevzeli toženki ter v kateri je bilo sporno, ali je M. L. pravno veljavno izstopil iz družbe, da je bil zahtevek L. oziroma toženk v začetku leta 2007 zavrnjen, vendar pa je med izdajo sklepa o dedovanju glede poslovnega deleža in vložitvijo predloga za izbris potekel le mesec dni in da tožnik niti zase ni mogel reči, da je po smrti M. L. lahko pomembneje vplival na poslovanje družbe. Te ugotovitve, katerih pravilnosti pritožba ne izpodbija, tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljujejo sklep, da toženki nista imeli položaja aktivnih družbenic, ki bi utemeljeval njuno odgovornost za dolgove družbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001841
OZ člen 125, 631, 1036, 1037. ZPP člen 180, 183.
podjemna pogodba - dogovor o načinu plačila - aktivna legitimacija - neposredna zahteva podizvajalca do naročnika - direktna tožba podizvajalca - actio directa podizvajalca - načelo relativnosti obligacijskih razmerij - izstavitev računa brez pravne podlage - ugovor znižanja plačila zaradi napak na delu - stvarna napaka - asignacija - nasprotna tožba - eventualna nasprotna tožba
Pritožba utemeljeno graja zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica v obravnavani zadevi aktivno (stvarno) legitimirana. Četudi bi držalo, da je bilo med tožencem in direktorjem podjetja A., d. o. o., dogovorjeno, da bo račun tožencu izstavila tožnica kot podizvajalka (takšno dokazno oceno toženec v pritožbi izpodbija), takšen dogovor ne spreminja vsebine podjemne pogodbe in njenih pogodbenih strank, kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje. Obligacijsko razmerje je razmerje inter partes, kar pomeni, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti zgolj med strankama, ki sta jo sklenili (125. člen OZ). Pravico zahtevati plačilo opravljenega dela od naročnika ima zato samo podjemnik kot njegov pogodbeni partner, ne pa tudi podizvajalec. Izjemo določa 631. člen OZ, ki ureja neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika v primeru, ko terjatev podizvajalca ni sporna. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da v tej zadevi zahtevka tožeče stranke na navedeni člen ni mogoče opreti, saj je imelo opravljeno delo napake in je bila tako terjatev podizvajalca sporna.
URS člen 22.. ZFPPIPP člen 55, 121, 221j, 221j/3, 221j/3-2, 221j/4, 221j/10.
prisilna poravnava - upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - nova dejstva - pravica do izjave - zloraba pravic - enako varstvo pravic
Že v rednem pravdnem postopku velja splošno pravilo, da sodišče odloča po (dejanskem) stanju na dan izdaje sodbe, kar pomeni, da se upoštevajo vsa dejstva in okoliščine, ki so nastopile v času od vložitve tožbe do izdaje sodbe. Navedeno pravilo se ob smiselni uporabi v postopkih zaradi insolventnosti kvečjemu prebija v nasprotni smeri; lahko se (v omejenem obsegu) upoštevajo tudi dejstva, ki so nastopila šele v pritožbenem postopku.
Preizkus obstoja materialnopravnih predpostavk za začetek postopka prisilne poravnave je v fazi odločanja o začetku postopka prisilne poravnave omejen zgolj na preizkus sklepčnosti podatkov o dolžniku iz prilog z zatrjevanimi predpostavkami, ne pa na preizkus njihove utemeljenosti.
Ker se ZFPPIPP sam z zlorabami ne ukvarja ter ker restriktivna in toga ureditev posameznih institutov insolvenčnega postopka nudi razmeroma veliko tovrstnega manevrskega prostora, mora biti sodišče bolj občutljivo in dovzetno na trditve (katerekoli stranke) o zlorabi procesnih pravic (druge stranke) za cilje, ki niso predvideni v zakonu in ki so tudi v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
nesklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve
Če je po mnenju sodišča prve stopnje tožba nesklepčna, to pomanjkljivost pa je mogoče odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka, mora sodišče prve stopnje izvesti materialno procesno vodstvo po 285. členu ZPP in na podlagi tretjega ter četrtega odstavka 318. člena ZPP pozvati tožečo stranko k odpravi nesklepčnosti tožbe.
umik tožbe - izpolnitev zahtevka - odločitev o pravdnih stroških - odmera pravdnih stroškov - utemeljenost zahtevka - razlog za umik tožbe
Razlog, zaradi katerega se je tožeča stranka odločila za umik tožbe, v obravnavanem primeru ni pomemben, ker na ugovor tožene stranke ni dokazala, da je bil umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka, ki ga je vtoževala z umaknjeno tožbo.
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - pogodbeni temelj - obstoj dogovora - uporaba pravil o neupravičeni obogatitvi - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Če je med pravdnima strankama obstajal dogovor o nakupu cevi, določba 190. člena OZ ni uporabljiva. Tožena stranka sporne zračne cevi namreč ni pridobila brez pravnega temelja, kar pa je za primer neupravičene pridobitve ključno.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročanje - vročanje tožbe - osebno vročanje - osebna vročitev - nadomestna vročitev - nadomestna vročitev tožbe - nepravilna vročitev tožbe v odgovor - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vročevalec je tožbo vročil toženčevemu sinu, ne da bi najprej poskusil opraviti osebno vročitev pisanja tožencu. Zato vročitev tožbe tožencu v odgovor ni bila opravljena pravilno. Navedena kršitev predstavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je bila tožencu zaradi nepravilnega vročanja odvzeta možnost sodelovanja v postopku.
Spolzko dvorišče, ki je posledica meteorološkega pojava slane, pozimi predstavlja običajen in pričakovan rizik, na katerega povprečno skrbnega odraslega človeka ni treba opominjati z dodatnimi opozorili oziroma lastnikom ni mogoče naložiti, da budno spremljajo, kdaj bo do tega pojava prišlo ter solijo oz. posipajo tla ob svoji stanovanjski hiši. Takšna zahteva bi bila pretirana in neživljenjska. Povsem življenjsko in vsakdanje je, da na spolzkih tleh komu spodrsne; možnost je še večja v primeru neustrezne obutve - gumijasti škornji - oziroma pri uporabi motornega kolesa. Glede na vse okoliščine primera je na mestu zaključek prvega sodišča, da je bil padec nesrečno naključje, ki je posledica običajnega rizika, ne pa protipravnega ravnanja toženk.
poslovno nesposobna oseba - izjava volje poslovno nesposobne osebe - zakoniti zastopnik - naknadna odobritev - podaljšanje najemne pogodbe za določen čas
Upravičenje za zastopanje lahko z lastno izjavo volje podeli zgolj poslovno sposobna (fizična) oseba, v imenu poslovno nesposobne fizične osebe pa lahko pooblastilo podeli samo njen zakoniti zastopnik (skrbnik).