ZIZ člen 134, 134/1, 134/2, 134/3, 134/4, 147, 147/1, 147/2. OZ člen 6, 6/2.
ugovor dolžnikovega dolžnika - odgovornost organizacije za plačilni promet - odgovornost za opuščeno odtegnitev in plačilo - odgovornost za zamudo - odškodninska odgovornost - obseg škode - nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - skrbnost dobrega strokovnjaka
V izvršilnem postopku je obseg ugotavljanja odgovornosti organizacije za plačilni promet za škodo upniku omejen na neupravičeno neodtegnjene in neizplačane zneske iz sklepa o izvršbi (in ne vključuje tudi ugotavljanja odgovornosti za morebitno nepravočasno odtegnitev zneskov), končni obseg te pravno priznane škode pa je mogoče določiti šele po sporočilu OPP, da je (bodisi uspešno bodisi neuspešno) zaključila z izvrševanjem sklepa o izvršbi.
ureditev meje - sodna ureditev meje - sodna poravnava - tožba za razveljavitev sodne poravnave - vpis urejene meje v zemljiški kataster - elaborat za evidentiranje sprememb - evidentiranje meje
Sodna poravnava o določitvi meje ima učinek pravnomočne sodbe, ki učinkuje tudi zoper pravne naslednike strank in jih zavezuje. Ko je enkrat meja med parcelami sodno urejena, ni mogoče več govoriti o spornosti meje. Stranke bi lahko sodno urejen potek meje spremenile le s tožbo na razveljavitev sodne poravnave.
varstvo lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - javno dobro - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobroverna pridobitev nepremičnine
Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi priposestvovanja ovira njen pravni status javnega dobra. Po podatkih zemljiške knjige je bila sporna nepremičnina vpisna v seznam javnega dobra z opredelitvijo, da gre za cesto. Pravni status javnega dobra je izgubila šele z odločbo Vlade RS z dne 15. 7. 2008. Ni pomembno, kakšno je stanje v naravi (ali je v splošni rabi). Nepremičnina s statusom javnega dobra ne preneha biti javno dobro že s prenehanjem splošne rabe, ampak šele s sprejetjem akta pristojnega (upravnega) organa o ukinitvi javnega dobra.
sklep o izvedenini - nagrada in stroški izvedenca - dopolnitev mnenja - naloga izvedenca - cenitev - vrednotenje nepremičnin
V obravnavanem primeru ne gre za primer, ko izvedenec svoje naloge ne bi opravil skladno s sklepom sodišča, temveč za primer, ko je glede na podane pripombe, v zvezi z načinom vrednotenja nepremičnine po obogatitvenem principu, moral izdelati dopolnitev mnenja.
Iz seznama dodatne opreme po adaptaciji 2015, ki je sestavni del primopredajnega zapisnika z dne 12. 12. 2016, sestavljenega po prenehanju najemnega razmerja, sodišče zaključuje, da je to tista oprema, ki jo je priskrbela tožeča stranka. Le to pa po določilu tretjega odstavka 7. člena najemne pogodbe kot vlaganja najemnika v najete prostore, s katerimi se poveča vrednost predmeta najema, ob prenehanju najemne pogodbe najemnik brezplačno prepušča najemodajalcu. Kot investicijo najemnika, s katero je povečal vrednost nepremičnine, je prvostopenjsko sodišče štelo tudi opremo, ki je namenjena opravljanju gostinske dejavnosti in ki sta jo kot del adaptacije oz. vlaganj v letu 2015 v primopredajnem zapisniku opredelili tožeča in prvotožena stranka kot dodatno opremo.
Iz primopredajnega zapisnika z dne 12. 12. 2016, v katerega so sporne premičnine vključene in so po navedbah tožeče stranke njena last, je prvostopenjsko sodišče tudi pravilno sklepalo, da je navedene premičnine tožeča stranka prostovoljno pustila v prostorih prvotožene stranke. Tožeča stranka pa niti v predlogu za izdajo začasne odredbe niti v pritožbi ne pojasni, zakaj je pustila opremo, za katero sama zatrjuje, da je njena last, po primopredajnem zapisniku v prostorih prvotožene stranke, ne da bi si pridržala pravico, da to opremo kasneje odpelje iz teh prostorov in s tem uresničuje svojo lastninsko pravico. Na podlagi presoje najemne pogodbe in primopredajnega zapisnika po metodološkem napotku iz 8. člena ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ je zato prvostopenjsko sodišče utemeljeno sklepalo o tožnikovi neodplačni prepustitvi opreme prvotoženi stranki kot najemodajalcu in posledično pravilno zaključilo, da v tej fazi postopka tožeča stranka verjetnosti uveljavljane terjatve na izročitev premičnin, ki naj bi jo varovala predlagana začasna odredba, ni uspela izkazati.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročanje - vročanje tožbe - osebno vročanje - osebna vročitev - nadomestna vročitev - nadomestna vročitev tožbe - nepravilna vročitev tožbe v odgovor - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vročevalec je tožbo vročil toženčevemu sinu, ne da bi najprej poskusil opraviti osebno vročitev pisanja tožencu. Zato vročitev tožbe tožencu v odgovor ni bila opravljena pravilno. Navedena kršitev predstavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je bila tožencu zaradi nepravilnega vročanja odvzeta možnost sodelovanja v postopku.
Spolzko dvorišče, ki je posledica meteorološkega pojava slane, pozimi predstavlja običajen in pričakovan rizik, na katerega povprečno skrbnega odraslega človeka ni treba opominjati z dodatnimi opozorili oziroma lastnikom ni mogoče naložiti, da budno spremljajo, kdaj bo do tega pojava prišlo ter solijo oz. posipajo tla ob svoji stanovanjski hiši. Takšna zahteva bi bila pretirana in neživljenjska. Povsem življenjsko in vsakdanje je, da na spolzkih tleh komu spodrsne; možnost je še večja v primeru neustrezne obutve - gumijasti škornji - oziroma pri uporabi motornega kolesa. Glede na vse okoliščine primera je na mestu zaključek prvega sodišča, da je bil padec nesrečno naključje, ki je posledica običajnega rizika, ne pa protipravnega ravnanja toženk.
ZPP člen 108, 108/5, 180, 180/1, 214, 214/1, 214/3. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2.
popolnost tožbe - dejanska podlaga - dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - sestavine tožbe - priznanje dejstev v vlogi
Kadar dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine prizna poslovno razmerje z upnikom (tožečo stranko) in trdi, da so bili računi iz tega poslovnega razmerja delno plačani, v preostanku pa plačilo zaradi napak dela zavrača, tožbe ni mogoče zavreči kot nepopolne, če tožeča stranka ne poda trditev o priznanem poslovnem razmerju, saj le ta utemeljeno pričakuje, da se bo spor osredotočil le na vprašanje, ali je tožena stranka v celoti plačala račune oziroma, ali je zaradi zatrjevanih napak izvršenega dela upravičena znižati plačilo.
preklic darila - pogoji za preklic darila - preklic darila zaradi velike nehvaležnosti - huda nehvaležnost obdarjenca - nemoralno ravnanje
Konkretna sprožitev (najprej) pravdnega postopka in kasneje na podlagi izdane pravnomočne sodbe še izvršilnega postopka s strani obdarjenca zoper darovalca, ni nemoralno (zavržno) postopanje oziroma ne ustreza dejanskemu stanu hude nehvaležnosti v smislu prvega odstavka 540. člena OZ.
ZFPPIPP člen 14, 14/5, 235, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2.
izpodbijanje domneve insolventnosti - stečajni postopek - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - domneva insolventnosti - insolventnost - predhodni stečajni postopek - odločanje o začetku stečajnega postopka
Domneva o prenehanju položaja insolventnosti na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave je izpodbojna, saj se v skladu s petim odstavkom 14. člena ZFPPIPP lahko dokaže tudi drugače. Dokazovanje položaja insolventnosti dolžnika ima lahko smisel le v določenem postopku zaradi insolventnosti. Zato so materialnopravne določbe ZFPPIPP povezane s postopkovnimi določbami istega zakona, ki veljajo za posamezen postopek zaradi insolventnosti. V konkretnem primeru je bila poenostavljena prisilna poravnava potrjena po izpolnitvi vseh pogojev za začetek stečajnega postopka iz 2. točke 239. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 235. člena ZFPPIPP. O tem, da se odločanje o začetku stečajnega postopka ne odloži, je bilo odločeno s pravnomočnim sklepom. ZFPPIPP v primeru, če je vložen predlog upnika za začetek stečajnega postopka, odločanje o začetku stečajnega postopka pa ni odloženo in velja domneva insolventnosti dolžnika, ne predvideva pred odločitvijo o upnikovem predlogu o začetku stečajnega postopka izvajanja dokazov predlagatelja o insolventnosti dolžnika. Ker predlagatelj stečajnega postopka v konkretnem primeru ni bil dolžan dokazovati insolventnosti dolžnika, posledično tudi ni bil dolžan predlagati dokazov, s katerimi bi moral izpodbijati domnevo o prenehanju položaja insolventnosti dolžnika zaradi potrjene poenostavljene prisilne poravnave. To pa glede na postopkovna pravila v primeru ne odloženega odločanja o začetku stečajnega postopka pomeni, da se trditveno in dokazno breme o insolventnosti dolžnika v okoliščinah konkretnega primera ni moglo prevaliti na predlagatelja stečajnega postopka.
Tožnik je imel v skladu z ZASP-B v četrtem odstavku (takratnega) 157. člena ZASP (zakonsko) podlago za odpravo tarifne praznine, ki se nanaša na pogodbeno določitev nadomestila, in sicer z enostransko določitvijo nadomestila ob upoštevanju kriterijev iz tretjega, četrtega in petega odstavka (takratnega) 156. člena ZASP. To pa je s sprejetjem Tarife 2007 tudi storil. Zato neupoštevanje omenjene tarife s strani sodišča prve stopnje iz razloga, ker bi morala biti višina nadomestila določena s skupnim sporazumom z reprezentativnimi združenji uporabnikov, ni utemeljeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00001022
ZKP člen 370, 370/1, 370/1-3, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/5.. KZ-1 člen 122, 122/1.
določen opis kaznivega dejanja - lahka telesna poškodba - način izvršitve kaznivega dejanja - dokazna ocena izpovedbe prič - vzrok nastanka poškodbe
Obdolžencu se v opisu kaznivega dejanja očita, da je oškodovanko tako telesno poškodoval, da je bila začasno prizadeta njena zunanjost in začasno zmanjšana njena zmožnost za delo, ko jo je vrgel na tla ter jo vlekel, s tem pa ji povzročil več udarnin na desnem stegnu z manjšo odrgnino na notranji stegna in udarnino leve nadlahti, z manjšo odrgnino na zunanji strani leve goleni. Iz navedenega opisa je jasno razviden obdolženčev način izvršitve kaznivega dejanja, kakor so jasno opredeljene tudi posledice, ki jih je s tem povzročil pri oškodovanki.
Odredba o hišni preiskavi ni temeljila le na izjavi anonimnega vira, temveč tudi na preverkah policije, ki je o tem sestavila uradne zaznamke (kontrola okolice, zaseg droge kupcu, njegova izjava, preliminarni test ...). Zato hišna preiskava ni bila nezakonita, saj so podatki in dokazi, ki so bili v odredbi povzeti, zadoščali za utemeljene razloge za sum. O zanesljivosti anonimnega vira je policija prav tako sestavila uradni zaznamek.
Opazovanje okoliša, kjer obtoženec živi, ne predstavlja prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja, temveč klasično policijsko metodo izvajano v skladu s prvim odstavkom 148. člena ZKP.
sodelovanje stranke v postopku - izvedenec - izvedensko mnenje - ugovor - dokazni sklep - nedovoljene pritožbene novote - asignacijska pogodba - dokazni postopek s sodnim izvedencem
Tudi če izvedenec pravdnih strank ne bi povabil na ogled, ki ga je opravil pred izdelavo pisnega mnenja, to v obravnavanem primeru ne bi predstavljalo zatrjevane kršitve načela kontradiktornosti. Pri presoji, ali je bila kršena pravica stranke do sodelovanja pri dokazovanju, je namreč treba iskati pravo mero. Potrebno je upoštevati, da ni splošnega pravila, da bi stranki moralo biti zagotovljeno sodelovanje pri vseh opravilih v zvezi z izvedbo dokaza. Sodelovanje strank se po ZPP namreč ne zahteva v fazi ogleda, opravljenega s strani izvedenca, temveč se njuna prisotnost zahteva ob samem izvajanju dokazov - tj. ob izdelavi pisnega mnenja (in morebitnem zaslišanju izvedenca). Stankina pravica do izjave se namreč udejanji s tem, da se lahko do mnenja opredeli, nanj poda pripombe in zahteva njegovo dopolnitev. Bistveno je torej, da je stranka v dokaznem postopku svoje interese lahko učinkovito varovala. To možnost je toženka imela in jo tudi izkoristila, saj je na mnenje podala pripombe, na katere je izvedenec odgovoril, sodišče pa se je do njenih ugovorov opredelilo.
cesija - ugovori iz temeljnega razmerja - pobot z odstopljeno terjatvijo - načelo nevtralnosti dolžnikovega položaja
Res je, da se načelo nevtralnosti dolžnikovega položaja nanaša na vse potencialne ugovore dolžnika proti prevzemniku iz izpolnitvene faze pogodbe, ki bi jih dolžnik lahko uveljavljal zoper odstopnika, vendar tiste ugovore, ki so nastali do takrat, ko je bil o cesiji obveščen dolžnik oziroma mu je bila naznanjena, kot to jasno izhaja iz določbe drugega odstavka 421. člena OZ, ki ga je v danem primeru, ko tožena stranka uveljavlja takoimenovani ugovor ugasle pravice, oziroma ugovarja, da je njena obveznost iz naslova odstopljene terjatve prenehala zaradi pobotanja z nasprotno terjatvijo, ki naj bi jo imela do odstopnika terjatve, uporabiti hkrati z določbo prvega in drugega odstavka 315. člena OZ, pri čemer določba 315. člena OZ predstavlja lex specialis v primerjavi s 421. členom OZ, ki na splošno ureja možnost uveljavljanja ugovorov dolžnika proti prevzemniku terjatve. Po določbi 315. člena OZ pa dolžnik odstopljene terjatve lahko uveljavlja v pobot s prevzemnikom tiste svoje terjatve, ki bi jih lahko do obvestila o odstopu pobotal z odstopnikom (prvi odstavek). Z njim lahko pobota tudi svoje terjatve do odstopnika, ki jih je pridobil pred obvestilom o odstopu pa rok za njihovo izpolnitev še ni zapadel takrat, ko je bil obveščen o odstopu, vendar le, če zapade ta rok pred rokom za izpolnitev odstopljene terjatve ali hkrati z njim (drugi odstavek). Iz slednjega sledi, da je dolžnik upravičen s pobotom uveljavljati tudi terjatev, ki v trenutku obvestila o cesiji še ni zapadla. To pa lahko uveljavlja le, če njegova nasprotna terjatev zapade preden zapade odstopljena terjatev ali hkrati z njo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001277
OZ člen 569.
posojilna pogodba - dejansko stanje - dokazna ocena - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - pogodbena volja strank - namen pogodbenikov - razlaga pogodbe
V posojilni pogodbi z dne 1. 4. 2014, ki sta jo sklenila le tožnik in drugi toženec, je navedeno, da gre za pravo pogodbeno voljo pogodbenih strank in da bo drugi toženec tožniku sam v celoti vrnil posojeni znesek 5.000,00 EUR z obrestmi. To ne pomeni, da prva toženka (ki za dolg odgovarja po prvi pogodbi) za dolg sploh ne odgovarja več in zapisa iz II. točke pogodbe z dne 1. 4. 2014 ni mogoče razlagati v smeri, da je bil namen nove pogodbe razbremeniti prvo toženko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001851
ZPP člen 155, 155/1, 254, 254/3. OZ člen 179, 179/1. - člen 39, 39/4. - člen 5, 6, 7, 19.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - okvara sluha - postavitev novega izvedenca - razlogi za postavitev novega izvedenca - stroški pravdnega postopka - potrebni stroški - preveritev potrebnosti vlog - potni stroški stranke za prihod na obravnavo - davek na dodano vrednost - pravni interes za pritožbo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - ugoditev zahtevku
Ker ni izkazano, da se izvedenec ni opredelil do katere od bistvenih okoliščin ali da bi bilo mnenje dvoumno ali nejasno, ni bilo podlage za postavitev novega izvedenca (tretji odstavek 254. člena ZPP).
Po 86. členu ZPP sme tudi stranka, ki jo zastopa pooblaščenec, vselej priti pred sodišče in dajati izjave, poleg svojega pooblaščenca. Ker je tožnik na naroka prišel, mu gredo tudi potni stroški v zvezi s pristopom na naroka v višini dejanskih izdatkov za potovanje z najcenejšim javnim prevoznim sredstvom, po najkrajši poti.
V postopku izdaje gradbenega dovoljenja se ne odloča o lastninski pravici, niti o posameznih, iz nje izvirajočih upravičenj (konkretno pravico stvar uporabljati oz. na nepremičnini graditi), saj mora biti slednja podana že ob vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, sicer upravni organ zahtevo zavrne. Tudi v primeru, če se ugotovi, da gradbeno dovoljenje ne velja več, s tem tožeči stranki ni odvzeta pravica do gradnje. Tožeča stranka za postavljen zahtevek, naj se ugotovi, da ima pravico zgraditi hotelski objekt, sploh nima pravnega interesa.
Ugotovitev, da je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati, po vsebini dejansko pomeni odločitev, da izdano gradbeno dovoljenje ne učinkuje več, zaradi česar upravičenci ne morejo več črpati pravice da izvedejo legalno gradnjo. Glede na navedeno, je za ugotovitev o tem, da gradbeno dovoljenje ni prenehalo veljati, potrebno od upravnega organa, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, zahtevati izdajo ugotovitvene odločbe.
začasna odredba v stečaju - uveljavitev prerekane ločitvene pravice
Namen začasne odredbe zoper stečajnega dolžnika v zvezi z uveljavitvijo ločitvene pravice je, da upnik, ki šele uveljavlja ločitveno pravico, prepreči nadaljnja ravnanja stečajnega dolžnika v zvezi s posebno stečajno maso, dokler se ne razčisti ločitvena pravica. Ko je ta priznana oziroma uveljavljena s tožbo, gre stečajni postopek naprej, vključno s prodajo posebne stečajne mase. V postopku prodaje premoženja pa sodišče v gospodarskem sporu nima pristojnosti izdajati zavarovanje zahtevka z začasno odredbo .