začasna odredba v stečaju - uveljavitev prerekane ločitvene pravice
Namen začasne odredbe zoper stečajnega dolžnika v zvezi z uveljavitvijo ločitvene pravice je, da upnik, ki šele uveljavlja ločitveno pravico, prepreči nadaljnja ravnanja stečajnega dolžnika v zvezi s posebno stečajno maso, dokler se ne razčisti ločitvena pravica. Ko je ta priznana oziroma uveljavljena s tožbo, gre stečajni postopek naprej, vključno s prodajo posebne stečajne mase. V postopku prodaje premoženja pa sodišče v gospodarskem sporu nima pristojnosti izdajati zavarovanje zahtevka z začasno odredbo .
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001277
OZ člen 569.
posojilna pogodba - dejansko stanje - dokazna ocena - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - pogodbena volja strank - namen pogodbenikov - razlaga pogodbe
V posojilni pogodbi z dne 1. 4. 2014, ki sta jo sklenila le tožnik in drugi toženec, je navedeno, da gre za pravo pogodbeno voljo pogodbenih strank in da bo drugi toženec tožniku sam v celoti vrnil posojeni znesek 5.000,00 EUR z obrestmi. To ne pomeni, da prva toženka (ki za dolg odgovarja po prvi pogodbi) za dolg sploh ne odgovarja več in zapisa iz II. točke pogodbe z dne 1. 4. 2014 ni mogoče razlagati v smeri, da je bil namen nove pogodbe razbremeniti prvo toženko.
Ker je med tožečo stranko in toženo stranko obstajalo samostojno pogodbeno razmerje, ki je prenehalo zaradi razveze Pogodbe, je tožena stranka dolžna tožeči stranki po pravilih OZ o neupravičeni pridobitvi po 190. členu vrniti prejeti predujem, saj je podlaga zanj z razvezo Pogodbe odpadla.
V konkretnem primeru, ko tožnica na podlagi kreditne pogodbe zahteva plačilo terjatve od toženca, ki je pogodbo podpisal kot porok in plačnik ter v spis predloži podpisano pogodbo ter poroštveno izjavo, toženec pa nasprotuje svoji zavezi z zatrjevanjem, da so podpisi na listinah ponarejeni, je na tožencu dokazno breme, da ovrže pristnost podpisa.
Spolzko dvorišče, ki je posledica meteorološkega pojava slane, pozimi predstavlja običajen in pričakovan rizik, na katerega povprečno skrbnega odraslega človeka ni treba opominjati z dodatnimi opozorili oziroma lastnikom ni mogoče naložiti, da budno spremljajo, kdaj bo do tega pojava prišlo ter solijo oz. posipajo tla ob svoji stanovanjski hiši. Takšna zahteva bi bila pretirana in neživljenjska. Povsem življenjsko in vsakdanje je, da na spolzkih tleh komu spodrsne; možnost je še večja v primeru neustrezne obutve - gumijasti škornji - oziroma pri uporabi motornega kolesa. Glede na vse okoliščine primera je na mestu zaključek prvega sodišča, da je bil padec nesrečno naključje, ki je posledica običajnega rizika, ne pa protipravnega ravnanja toženk.
ureditev meje - sodna ureditev meje - sodna poravnava - tožba za razveljavitev sodne poravnave - vpis urejene meje v zemljiški kataster - elaborat za evidentiranje sprememb - evidentiranje meje
Sodna poravnava o določitvi meje ima učinek pravnomočne sodbe, ki učinkuje tudi zoper pravne naslednike strank in jih zavezuje. Ko je enkrat meja med parcelami sodno urejena, ni mogoče več govoriti o spornosti meje. Stranke bi lahko sodno urejen potek meje spremenile le s tožbo na razveljavitev sodne poravnave.
Odredba o hišni preiskavi ni temeljila le na izjavi anonimnega vira, temveč tudi na preverkah policije, ki je o tem sestavila uradne zaznamke (kontrola okolice, zaseg droge kupcu, njegova izjava, preliminarni test ...). Zato hišna preiskava ni bila nezakonita, saj so podatki in dokazi, ki so bili v odredbi povzeti, zadoščali za utemeljene razloge za sum. O zanesljivosti anonimnega vira je policija prav tako sestavila uradni zaznamek.
Opazovanje okoliša, kjer obtoženec živi, ne predstavlja prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja, temveč klasično policijsko metodo izvajano v skladu s prvim odstavkom 148. člena ZKP.
ZKP člen 105, 105/2, 379, 379/2, 380.. KZ-1 člen 56, 56/1, 211, 211/1.
kaznivo dejanje goljufije - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - pritožbena obravnava - seja pritožbenega senata - priznanje krivde - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - kazenska sankcija - neoprava družbeno koristnega dela - predkaznovanost
Zagovornik je predlagal, da pritožbeno sodišče zadevo obravnava na pritožbeni obravnavi, česar pa pritožbeno sodišče ni storilo. Po določbi 380. člena ZKP se namreč obravnava pred sodiščem druge stopnje opravi samo, če je treba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izvesti nove dokaze ali ponoviti že prej izvedene dokaze in če so podani opravičeni razlogi za to, da se zadeva ne vrne sodišču prve stopnje v novo glavno obravnavo. Nič od navedenega zagovornik v pritožbi ne navaja, niti tega ni ugotovilo pritožbeno sodišče, ko je obravnavalo pritožbo na seji pritožbenega senata.
ZFPPIPP člen 14, 14/5, 235, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2.
izpodbijanje domneve insolventnosti - stečajni postopek - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - domneva insolventnosti - insolventnost - predhodni stečajni postopek - odločanje o začetku stečajnega postopka
Domneva o prenehanju položaja insolventnosti na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave je izpodbojna, saj se v skladu s petim odstavkom 14. člena ZFPPIPP lahko dokaže tudi drugače. Dokazovanje položaja insolventnosti dolžnika ima lahko smisel le v določenem postopku zaradi insolventnosti. Zato so materialnopravne določbe ZFPPIPP povezane s postopkovnimi določbami istega zakona, ki veljajo za posamezen postopek zaradi insolventnosti. V konkretnem primeru je bila poenostavljena prisilna poravnava potrjena po izpolnitvi vseh pogojev za začetek stečajnega postopka iz 2. točke 239. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 235. člena ZFPPIPP. O tem, da se odločanje o začetku stečajnega postopka ne odloži, je bilo odločeno s pravnomočnim sklepom. ZFPPIPP v primeru, če je vložen predlog upnika za začetek stečajnega postopka, odločanje o začetku stečajnega postopka pa ni odloženo in velja domneva insolventnosti dolžnika, ne predvideva pred odločitvijo o upnikovem predlogu o začetku stečajnega postopka izvajanja dokazov predlagatelja o insolventnosti dolžnika. Ker predlagatelj stečajnega postopka v konkretnem primeru ni bil dolžan dokazovati insolventnosti dolžnika, posledično tudi ni bil dolžan predlagati dokazov, s katerimi bi moral izpodbijati domnevo o prenehanju položaja insolventnosti dolžnika zaradi potrjene poenostavljene prisilne poravnave. To pa glede na postopkovna pravila v primeru ne odloženega odločanja o začetku stečajnega postopka pomeni, da se trditveno in dokazno breme o insolventnosti dolžnika v okoliščinah konkretnega primera ni moglo prevaliti na predlagatelja stečajnega postopka.
cesija - ugovori iz temeljnega razmerja - pobot z odstopljeno terjatvijo - načelo nevtralnosti dolžnikovega položaja
Res je, da se načelo nevtralnosti dolžnikovega položaja nanaša na vse potencialne ugovore dolžnika proti prevzemniku iz izpolnitvene faze pogodbe, ki bi jih dolžnik lahko uveljavljal zoper odstopnika, vendar tiste ugovore, ki so nastali do takrat, ko je bil o cesiji obveščen dolžnik oziroma mu je bila naznanjena, kot to jasno izhaja iz določbe drugega odstavka 421. člena OZ, ki ga je v danem primeru, ko tožena stranka uveljavlja takoimenovani ugovor ugasle pravice, oziroma ugovarja, da je njena obveznost iz naslova odstopljene terjatve prenehala zaradi pobotanja z nasprotno terjatvijo, ki naj bi jo imela do odstopnika terjatve, uporabiti hkrati z določbo prvega in drugega odstavka 315. člena OZ, pri čemer določba 315. člena OZ predstavlja lex specialis v primerjavi s 421. členom OZ, ki na splošno ureja možnost uveljavljanja ugovorov dolžnika proti prevzemniku terjatve. Po določbi 315. člena OZ pa dolžnik odstopljene terjatve lahko uveljavlja v pobot s prevzemnikom tiste svoje terjatve, ki bi jih lahko do obvestila o odstopu pobotal z odstopnikom (prvi odstavek). Z njim lahko pobota tudi svoje terjatve do odstopnika, ki jih je pridobil pred obvestilom o odstopu pa rok za njihovo izpolnitev še ni zapadel takrat, ko je bil obveščen o odstopu, vendar le, če zapade ta rok pred rokom za izpolnitev odstopljene terjatve ali hkrati z njim (drugi odstavek). Iz slednjega sledi, da je dolžnik upravičen s pobotom uveljavljati tudi terjatev, ki v trenutku obvestila o cesiji še ni zapadla. To pa lahko uveljavlja le, če njegova nasprotna terjatev zapade preden zapade odstopljena terjatev ali hkrati z njo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001438
OZ člen 131, 131/1.
odškodninski zahtevek - protipravnost - vzročna zveza - teorija ratio legis vzročnosti - opustitev dolžne skrbnosti - slovenski računovodski standardi - protipravna prilastitev - predvidljiva posledica - zmotna uporaba materialnega prava
Verjetnost, da bo pri toženi stranki prišlo do kraje gotovine, je bila neodvisna od očitkov glede zamude pri knjiženju ter zamude pri opozarjanju na nepravočasno dostavo dokumentacije za knjiženje izvajalcu računovodskih storitev.
Namen slovenskih računovodskih standardov ni v preprečevanju kraje gotovine pri naročnikih izvajanja storitev računovodstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010176
KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3, 192, 192/1. ZKP člen 371, 371/, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-1, 373. ZZZDR člen 102, 103.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - nasprotje med razlogi - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija kršitev - dolžnosti staršev do otrok - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - dopolnitev dokaznega postopka
Kaznivo dejanje iz prvega odstavka 192. člena KZ-1 storijo starši, skrbnik, rejnik ali druga oseba, ki hudo krši svoje dolžnosti do mladoletne osebe, pravice in dolžnosti staršev pa določa ZZZDr, zato je potrebno kršitev dolžnosti starša do otroka (oziroma mladoletne osebe) presojati v smislu, ali je ta svoje dolžnosti do otroka hudo kršil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001851
ZPP člen 155, 155/1, 254, 254/3. OZ člen 179, 179/1. - člen 39, 39/4. - člen 5, 6, 7, 19.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - okvara sluha - postavitev novega izvedenca - razlogi za postavitev novega izvedenca - stroški pravdnega postopka - potrebni stroški - preveritev potrebnosti vlog - potni stroški stranke za prihod na obravnavo - davek na dodano vrednost - pravni interes za pritožbo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - ugoditev zahtevku
Ker ni izkazano, da se izvedenec ni opredelil do katere od bistvenih okoliščin ali da bi bilo mnenje dvoumno ali nejasno, ni bilo podlage za postavitev novega izvedenca (tretji odstavek 254. člena ZPP).
Po 86. členu ZPP sme tudi stranka, ki jo zastopa pooblaščenec, vselej priti pred sodišče in dajati izjave, poleg svojega pooblaščenca. Ker je tožnik na naroka prišel, mu gredo tudi potni stroški v zvezi s pristopom na naroka v višini dejanskih izdatkov za potovanje z najcenejšim javnim prevoznim sredstvom, po najkrajši poti.
ZVOP-1 člen 6, 6-8, 8, 9, 10, 22, 23, 34, 34/3. ZPP člen 1. ZIZ člen 4, 4/1, 4/1-19, 4/6. OZ člen 255.
sodno varstvo - varstvo osebnih podatkov - pravica do sodnega varstva - posredovanje podatkov - stvarno pristojno sodišče - nepristojno sodišče
Tožeča stranka ima zakonsko pravico, katere sodno varstvo ureja tretji odstavek 34. člena ZVOP-1. Sodno varstvo je zagotovljeno v upravnem sporu, v katerem pa na prvi stopnji odloča upravno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002285
ZPP člen 443, 443/1, 452, 452/3, 458, 458/2. SPZ člen 67, 67/2. SZ-1 člen 25, 25/1.
spori majhne vrednosti - etažna lastnina - posli rednega upravljanja - pogodba o medsebojnih razmerjih - pritožbene novote - pogodbeni temelj - temelj tožbenega zahtevka - neupravičena obogatitev - trditveno in dokazno breme
Z ozirom na to, da tožnica jasnih in ustrezno konkretiziranih trditev o obstoju ustnega dogovora (ki naj bi bil podprt s konkludentnimi dejanji) v postopku na prvi stopnji (v dopolnitvi tožbe) ni podala, je pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje do njih (oziroma v tem oziru predloženih listinskih dokazov) ni opredelilo, neutemeljen.
Na drugi strani je pritožbeno utemeljevanje vtoževanih zneskov z vsebino 8. člena pogodbe o medsebojnih razmerjih ne le nedopustno novo (in že zato neupoštevno), ampak tudi sicer neprepričljivo. Kot je bilo predhodno poudarjeno, je bila ta pogodba zaradi ureditve njihovih medsebojnih (to je "notranjih") razmerij sklenjena med etažnimi lastniki, zaradi česar ne more predstavljati (pogodbenega) temelja tožničinemu zahtevku napram njim. Ker (kot je to prepričljivo pojasnilo že sodišče prve stopnje) tožnica glede pogodbenega temelja ni podala niti potrebnih trditev (in zato njegovega obstoja ni bilo moč ugotoviti), je za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijane odločitve brez pomena tudi pritožbeno navajanje, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do z njene strani zatrjevanih okoliščin, zaradi katerih naj bi upravnik zavrnil račune za opravljene storitve, do njenega novega izračuna, ki naj bi bil podlaga vtoževane terjatve, oziroma dokazil o prisotnosti varnostnika.
V postopku izdaje gradbenega dovoljenja se ne odloča o lastninski pravici, niti o posameznih, iz nje izvirajočih upravičenj (konkretno pravico stvar uporabljati oz. na nepremičnini graditi), saj mora biti slednja podana že ob vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, sicer upravni organ zahtevo zavrne. Tudi v primeru, če se ugotovi, da gradbeno dovoljenje ne velja več, s tem tožeči stranki ni odvzeta pravica do gradnje. Tožeča stranka za postavljen zahtevek, naj se ugotovi, da ima pravico zgraditi hotelski objekt, sploh nima pravnega interesa.
Ugotovitev, da je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati, po vsebini dejansko pomeni odločitev, da izdano gradbeno dovoljenje ne učinkuje več, zaradi česar upravičenci ne morejo več črpati pravice da izvedejo legalno gradnjo. Glede na navedeno, je za ugotovitev o tem, da gradbeno dovoljenje ni prenehalo veljati, potrebno od upravnega organa, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, zahtevati izdajo ugotovitvene odločbe.
sodelovanje stranke v postopku - izvedenec - izvedensko mnenje - ugovor - dokazni sklep - nedovoljene pritožbene novote - asignacijska pogodba - dokazni postopek s sodnim izvedencem
Tudi če izvedenec pravdnih strank ne bi povabil na ogled, ki ga je opravil pred izdelavo pisnega mnenja, to v obravnavanem primeru ne bi predstavljalo zatrjevane kršitve načela kontradiktornosti. Pri presoji, ali je bila kršena pravica stranke do sodelovanja pri dokazovanju, je namreč treba iskati pravo mero. Potrebno je upoštevati, da ni splošnega pravila, da bi stranki moralo biti zagotovljeno sodelovanje pri vseh opravilih v zvezi z izvedbo dokaza. Sodelovanje strank se po ZPP namreč ne zahteva v fazi ogleda, opravljenega s strani izvedenca, temveč se njuna prisotnost zahteva ob samem izvajanju dokazov - tj. ob izdelavi pisnega mnenja (in morebitnem zaslišanju izvedenca). Stankina pravica do izjave se namreč udejanji s tem, da se lahko do mnenja opredeli, nanj poda pripombe in zahteva njegovo dopolnitev. Bistveno je torej, da je stranka v dokaznem postopku svoje interese lahko učinkovito varovala. To možnost je toženka imela in jo tudi izkoristila, saj je na mnenje podala pripombe, na katere je izvedenec odgovoril, sodišče pa se je do njenih ugovorov opredelilo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izvršilni naslov - notarski zapis - kreditna pogodba - aneks k pogodbi - višina terjatve - nepopolno ali nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - izračun terjatve - specifikacija višine terjatve - trditveno in dokazno breme - neprerekano dejstvo - uradni preizkus - preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom - pravni interes za pritožbo - odgovor na pritožbo - oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom
Uradni preizkus, ali ima upnikov zahtevek iz predloga za izvršbo pravno podlago v konkretnem izvršilnem naslovu, je sicer v primeru, ko izvršilni naslov predstavlja notarski zapis kreditne pogodbe, v kateri je bila dolžnikova obveznost deloma določena zgolj opisno in je (končna) višina obveznosti odvisna od več vnaprej neznanih okoliščin po sklenitvi kreditne pogodbe, nekoliko težji, vendar pa to izvršilnega sodišča ne odvezuje, da tega preizkusa ne bi bilo dolžno opraviti vsaj v osnovnem obsegu. V ta namen pa mora izvršilno sodišče najprej sploh preveriti, ali je upnik za svojo specifikacijo terjatve, do katere naj bi bil upravičen po pravno upoštevnem izvršilnem naslovu, podal zadostna, med seboj skladna in logična pojasnila glede višine in načina izračuna vseh posamičnih postavk terjatve (glavnice, pogodbenih obresti, zamudnih obresti, stroškov), pri čemer mora biti iz izračuna terjatve razviden tudi način upoštevanja morebitnih delnih plačil terjatve.
Zgolj sklicevanje sodišča na obstoj upnikovih pojasnil in specifikacijo terjatve ter končni znesek terjatve po upnikovem izračunu ne predstavlja ustreznega preizkusa skladnosti upnikovega zahtevka s pravno upoštevnim izvršilnim naslovom, ta preizkus pa je bilo sodišče prve stopnje dolžno opraviti še pred odločanjem o utemeljenosti dolžnikovih ugovornih trditev glede nepravilne višine izterjevane terjatve.
umik tožbe - izpolnitev zahtevka - odločitev o pravdnih stroških - odmera pravdnih stroškov - utemeljenost zahtevka - razlog za umik tožbe
Razlog, zaradi katerega se je tožeča stranka odločila za umik tožbe, v obravnavanem primeru ni pomemben, ker na ugovor tožene stranke ni dokazala, da je bil umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka, ki ga je vtoževala z umaknjeno tožbo.
ZST-1 člen 13, 13/1, 14a, 14a/3, 34a, 34a/7. ZPP člen 105a, 105a/3.
domneva umika napovedi pritožbe - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse - pravnomočna odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse
Po veljavnem 13. členu ZST-1 lahko stranka predlaga oprostitev plačila sodne takse vse do takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu. Vendar to ne pomeni, da ima predlagatelj možnost, da dvakrat ali celo večkrat preizkusi obstoj pogojev za oprostitev plačila iste sodne takse. Ob taki razlagi bi imeli drugi in vsi nadaljnji predlogi naravo izrednega (ter suspenzivnega) pravnega sredstva.
Določba prvega odstavka 13. člena ZST-1 upravičencu do oprostitve plačila sodnih taks ne omogoča dvojnega ali celo večkratnega postopka preizkusa vsebinskih razlogov za oprostitev takse, ampak le določa časovno točko, do katere mora zainteresirana stranka vložiti predlog za oprostitev plačila (odlog ali obročno plačilo) sodne takse, da lahko taka oprostitev učinkuje tudi za nazaj, to je od dneva, ko taksna obveznost nastane.
Tožena stranka si z vlaganjem novih (pavšalnih) predlogov za taksno oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo takse, ne more v nedogled podaljševati roka za njeno plačilo.