Oceno invalidnosti, kot jo je podala sodna izvedenka medicine dela, je sodišče prve stopnje sprejelo za prepričljivo, kljub temu da je tožnik vztrajal pri zaslišanju izvedenca kardiovaskularne kirurgije, da bi se opredelil tako do toženčevih pripomb na njegovo mnenje, kot do mnenja sodne izvedenke. Po zavrnitvi tega dokaznega predloga je tožnik grajal procesne kršitve. Ker sodišče prve stopnje v okoliščinah konkretnega primera, ko je naprej pridobilo mnenje enega sodnega izvedenca, nato pa na pripombe toženca, ne da bi pridobilo dopolnilno mnenje že postavljenega sodnega izvedenca, postavilo novega sodnega izvedenca in kljub izrecnemu dokaznemu predlogu tožnika, naj se zasliši prvega sodnega izvedenca, namenjenemu razčiščevanju nasprotij med obema pridobljenima mnenjema, zaslišalo le novo postavljenega izvedenca, ne pa primarno postavljenega izvedenca, storilo kršitev iz 1. odstavka 339. člena v zvezi z 254. členom ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki na delovnem mestu proizvodni delavec 3 v livarni za nedoločen čas. Okrožno sodišče v Mariboru je izdalo sklep o potrditvi prisilne poravnave zoper toženo stranko. Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, upoštevaje pri tem določene kriterije. Tožnik je prejel najslabšo oceno delovne uspešnosti v svoji skupini med delavci na delovnem mestu proizvodni delavec 3 v livarni. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je bila tožniku podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi skladno z določbami 87. in 88. člena ZDR-1. Prav tako je tožena stranka v postopku dokazala obstoj utemeljenega (resnega) razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alineje 89. člena ZDR-1, to je prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti - odpoved pravici - odpravnina
Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se delavec pravici do odpravnine kot zakonski pravici ne more pravnoveljavno odpovedati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00001385
OZ člen 436, 436/1, 458, 458/1, 458/2, 459, 467. ZFPPIPP člen 329, 335, 340.
odgovornost za stvarne napake (jamčevanje za napake) - izključitev jamstva za stvarne napake - dogovorjene lastnosti stvari - odgovornost prodajalca za stvarne napake - zavezujoče zbiranje ponudb - prodajna pogodba - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - vidne napake - skrite napake stvari
Pomanjkljivosti vozila ob njegovi izročitvi 22. 3. 2012, ki jih navaja tožnik in jih je pritožbeno sodišče že zgoraj povzelo, zmanjšujejo vrednost tega vozila. Zato gre za škodo na sami stvari, s tem pa za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca (tožečo stranko). Prodajalec namreč odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca (vidne napake - prvi odstavek 458. člena OZ). Prav tako prodajalec odgovarja za tiste stvarne napake, ki se pokažejo potem, ko je nevarnost že prešla na kupca, če so posledica vzroka, ki je obstajal že pred tem (skrite napake - drugi odstavek 458. člena OZ). Časovna točka "prehoda nevarnosti" je izročitev stvari (prim. prvi odstavek 436. člena OZ). Ker uporaba pravil o odgovornosti za stvarne napake izključuje uporabo splošnejših pravil o povrnitvi škode, tožeča stranka s pritožbenimi trditvami, da ne uveljavlja znižanja kupnine iz naslova stvarnih napak, temveč uveljavlja odškodnino za škodo, ki je nastala na vozilu v času od ogleda do prevzema, ne more uspeti. Glede na povzeta pravila OZ tožeči stranki ogled vozila 10. 1. 2012 ne zagotavlja nikakršnih pravic ali upravičenih pričakovanj. Odločilno je le stanje vozila ob prevzemu, to je v konkretnem primeru datum 22. 3. 2012.
Obravnavano vozilo je tožeča stranka od stečajnega dolžnika (tožene stranke) kupila na podlagi postopka zavezujočega zbiranja ponudb (329. in 335. člen ZFPPIPP). Odgovornost stečajnega dolžnika za stvarne napake je na podlagi 340. člena ZFPPIPP, ki določa, da stečajni dolžnik ne odgovarja za stvarne napake premoženja, ki je predmet prodaje, pri vseh oblikah prodaje premoženja stečajnega dolžnika, izključena. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka že iz tega razloga pravilna.
ZPIZ-2 člen 108, 108/1, 108/2, 111, 111/2, 178, 394, 394/1.. ZPIZ-1 člen 36.
starostna pokojnina
Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine z dnem, ko je izpolnjen pogoj starosti in dobe in ko je izpolnjen še nadaljnji pogoj prenehanja zavarovanja. Oseba, ki ob uveljavitvi pravice do starostne pokojnine ni zavarovana, lahko pridobi pravico od prvega naslednjega dne po vloženi zahtevi in največ za 6 mesecev nazaj, tudi v primeru, če pogoje izpolni že več kot 6 mesecev nazaj.
Ker tožnik ob vložitvi zahteve 29. 7. 2015 ni bil zavarovan, je pravico do starostne pokojnine lahko pridobil od 1. 2. 2015, to je v skladu z drugim odstavkom 111. člena ZPIZ-2, od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj.
Kljub temu, da sodišče prve stopnje sodni izvedenki ni izrecno naložilo, da izvedensko mnenje izdela tudi na podlagi dodatne dokumentacije, iz obravnavanega izvedenskega mnenja izhaja, da je bilo podano tudi na podlagi dodatne medicinske dokumentacije, torej dokumentacije, ki se ni nahajala niti v sodnem niti upravnem spisu, temveč jo je naknadno posredoval tožnik. Iz tega razloga je sodna izvedenka upravičena do nagrade za zbiranje in proučevanje manj zahtevne dodatne dokumentacije v znesku 46,00 EUR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - član sveta delavcev - starejši delavec
Na podlagi določb 112. člena ZDR-1 delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi članu sveta delavcev, delavskemu zaupniku, članu nadzornega sveta, ki predstavlja delavce, predstavniku delavcev v svetu zavoda ter imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku, brez soglasja sveta delavcev ali delavcev, ki so ga izvolili, ali sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev pri delodajalcu ali če gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi v postopku prenehanja delodajalca. Ker toženka pred podajo izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi k tej odpovedi ni iskala in pridobila soglasja sveta delavcev, katerega član je bila tožnica, je prvostopno sodišče materialnopravno pravilno odločilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Delavcu za opravljeno delo pripada plačilo, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi. Kot izhaja iz tožničine pogodbe o zaposlitvi, je bila dogovorjena osnovna plača v višini 1.586,43 EUR, in sicer za pričakovane delovne rezultate ob normalnih pogojih dela. Osnovna plača se glede na delavčeve delovne rezultate zviša ali zniža. tožena stranka ni dokazala, da tožnica pri delu ni bila uspešna, prav tako ne, da je z njo sklenila dogovor o znižanju plače. Zato je tožnica upravičena do plačila za opravljeno delo po pogodbi o zaposlitvi, skladno s 127. členom ZDR-1.
Za znižanje osnovne plače je potreben pisni dogovor oziroma mora delodajalec delavca spremljati in ugotoviti, da ob normalnih delovnih pogojih ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov.
ZDR-1 člen 39, 39/1, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8, 137.. - člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kršitev navodil zdravnika - konkurenčna prepoved
Pri presoji obstoja okoliščin in interesov obeh strank, ali je mogoče nadaljevati delovno razmerje do izteka odpovednega roka (oz. do poteka časa, do katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena), je VS RS že zavzelo stališče, da ima ta pogoj osebni značaj, zanj pa je predvsem pomembno, kako je kršitev pogodbenih in drugih obveznosti vplivala na medsebojna razmerja strank, medsebojno zaupanje, možnost nadaljevanja sodelovanja ipd..
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 374, 374/2.. URS člen 25, 153.
zavrženje revizije
Tožnik revizije ni vložil po odvetniku, prav tako tudi iz dosedanjega postopka ne izhaja, niti tožnik tega ne zatrjuje, da ima sam opravljen pravniški državni izpit. V tem primeru niso izpolnjeni pogoji za vložitev revizije po 86. členu ZPP, kar pomeni, da je revizijo vložila oseba, ki te pravice nima. Takšna revizija je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00000711
ZFPPIPP člen 301, 301/4. ZPP člen 189, 189/3, 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/3. ZKP člen 100, 103, 103/1, 105, 105/3.
visečnost pravde (litispendenca) - premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku - prijava terjatev v stečajnem postopku - posledice začetka stečajnega postopka
Če se je pred pravdnim postopkom glede istega zahtevka že začel kazenski postopek in je v njem bil postavljen premoženjskopravni zahtevek, se v kazenskem postopku uveljavlja zasebnopravni zahtevek. Kasnejše uveljavljanje istega zahtevka v civilni pravdi je nedopustno zaradi litispendence.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha - potrebni pravdni stroški
Dejstvo, da je tožnik v sporu o glavni stvari uspel, samo po sebi ni zadostno, da bi lahko sodišče toženo stranko zakonito zavezalo k povračilu stroškov iz naslova pripravljalne vloge. Iz listin sodnega spisa ne izhaja, da bi tožnikov pooblaščenec za pripravljalno vlogo, poimenovano "izjasnitev" z dne 19. 12. 2016 stroške priglasil. Niso priglašeni v pripravljalni vlogi, niti na zadnjem naroku glavne obravnave dne 15. 2. 2017. Za priznanih 255 točk za pripravljalno vlogo torej ni podlage in so stroški iz tega naslova priznani v nasprotju s 163. členom ZPP.
spori majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - prepozna dopolnitev pritožbe - zavrženje pritožbe kot prepozne - jasnost in nedvoumnost predloga za izvedbo naroka - zahteva za izvedbo naroka - dokazni predlog za zaslišanje strank - dokazni predlog za zaslišanje priče - lastninska pravica - lastninska pravica na premičninah - varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - tožba na izročitev stvari - pogoji za vrnitveni zahtevek - posest - dejanska oblast nad stvarjo - trditveno in dokazno breme - prenos lastninske pravice na premičnini - izročitev premičnine - obvestilo o prenosu
Po utrjeni sodni praksi mora biti v sporu majhne vrednosti zahteva za opravo naroka izrecno podana. V vlogi predlagano zaslišanje strank in prič se ne šteje za zahtevo za razpis in izvedbo naroka.
Tožnik s tožbenim zahtevkom za izročitev strešnega kovčka ne bi mogel uspeti, tudi če bi dokazal, da je njegov lastnik (da je bil tretji - toženec, o prenosu lastninske pravice na njem obveščen), ker ni dokazal, da je strešni kovček v posesti toženca.
izredna denarna socialna pomoč - varstveni dodatek
Izredna denarna socialna pomoč je posebna vrsta denarne socialne pomoči, ki se zagotavlja iz javnih sredstev in so zato zanjo določena posebna pravila glede namena in glede dodelitve ter tudi glede izkazovanja njene namenske porabe. Tožnik je v svoji vlogi izrecno navedel namen, za katerega potrebuje denarna sredstva, to je za plačilo položnic. Gre za stroške, ki se pokrivajo iz naslova zadovoljenja minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, ne za izredne stroške. Navedene stroške tožnik lahko pokrije z rednimi mesečnimi dohodki. Zato pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožnik sam delno vplival na svoj finančni položaj, ker se je odpovedal varstvenemu dodatku ter do izredne denarne socialne pomoči ni upravičen iz tega razloga, prav tako pa tožnik ne izkazuje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ne more pokriti.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Tožena stranka zamude roka ne opravičuje z napakami v organizaciji dela, v zvezi s čimer bi bila pravilna presoja sodišča prve stopnje, da to ne predstavlja upravičenega razloga za zamudo, temveč se sklicuje na naklepno ravnanje tožnika in delavke, ki naj bi preprečila, da bi se tožena stranka seznanila, s sicer pravilno vročeno tožbo. Stranki pa ni mogoče naprtiti bremena za krivdno ravnanje tretjih oseb. Tožena stranka je v dokaz svojih trditev predložila listinsko dokumentacijo in predlagala zaslišanje prič. Z neizvedbo teh dokazov in z odločitvijo brez razpisa naroka je sodišče prve stopnje kršilo načelo enakega obravnavanja strank v postopku ter toženi stranki odvzelo možnost dokazovanja, da je rok za vložitev tožbe zamudila iz upravičenega vzroka. S tem je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožena stranka v pritožbi uveljavlja ugovor zastaranja vtoževane terjatve. Čeprav gre za ugovor materialnega prava, je presoja utemeljenosti takega ugovora nujno povezana z dejanskimi ugotovitvami o teku zastaralnega roka. Ugotovitev teh dejstev v izpodbijani zamudni sodbi ni. Novejša sodna praksa in literatura poudarjata, da je ugovor zastaranja, ki ga stranka prvič poda šele s pritožbo, dopusten, če so podane predpostavke iz prvega odstavka 337. člena ZPP. Izpolnjenosti teh predpostavk pa pritožnik niti ne zatrjuje. Zato trditve o dejstvih glede ugovora zastaranja, navedene brez opravičljivih razlogov šele v pritožbi, niso upoštevne.
ZFPPIPP člen 14, 14/5, 235, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2.
izpodbijanje domneve insolventnosti - stečajni postopek - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - domneva insolventnosti - insolventnost - predhodni stečajni postopek - odločanje o začetku stečajnega postopka
Domneva o prenehanju položaja insolventnosti na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave je izpodbojna, saj se v skladu s petim odstavkom 14. člena ZFPPIPP lahko dokaže tudi drugače. Dokazovanje položaja insolventnosti dolžnika ima lahko smisel le v določenem postopku zaradi insolventnosti. Zato so materialnopravne določbe ZFPPIPP povezane s postopkovnimi določbami istega zakona, ki veljajo za posamezen postopek zaradi insolventnosti. V konkretnem primeru je bila poenostavljena prisilna poravnava potrjena po izpolnitvi vseh pogojev za začetek stečajnega postopka iz 2. točke 239. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 235. člena ZFPPIPP. O tem, da se odločanje o začetku stečajnega postopka ne odloži, je bilo odločeno s pravnomočnim sklepom. ZFPPIPP v primeru, če je vložen predlog upnika za začetek stečajnega postopka, odločanje o začetku stečajnega postopka pa ni odloženo in velja domneva insolventnosti dolžnika, ne predvideva pred odločitvijo o upnikovem predlogu o začetku stečajnega postopka izvajanja dokazov predlagatelja o insolventnosti dolžnika. Ker predlagatelj stečajnega postopka v konkretnem primeru ni bil dolžan dokazovati insolventnosti dolžnika, posledično tudi ni bil dolžan predlagati dokazov, s katerimi bi moral izpodbijati domnevo o prenehanju položaja insolventnosti dolžnika zaradi potrjene poenostavljene prisilne poravnave. To pa glede na postopkovna pravila v primeru ne odloženega odločanja o začetku stečajnega postopka pomeni, da se trditveno in dokazno breme o insolventnosti dolžnika v okoliščinah konkretnega primera ni moglo prevaliti na predlagatelja stečajnega postopka.
preklic darila - pogoji za preklic darila - preklic darila zaradi velike nehvaležnosti - huda nehvaležnost obdarjenca - nemoralno ravnanje
Konkretna sprožitev (najprej) pravdnega postopka in kasneje na podlagi izdane pravnomočne sodbe še izvršilnega postopka s strani obdarjenca zoper darovalca, ni nemoralno (zavržno) postopanje oziroma ne ustreza dejanskemu stanu hude nehvaležnosti v smislu prvega odstavka 540. člena OZ.
predlog za odpust obveznosti - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kaznivo dejanje poslovne goljufije - rok za ugovor proti odpustu obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - novela ZFPPIPP-G
Upravitelj je ugovor zoper odpust obveznosti vložil po preteku 6 mesecev po objavi oklica o začetku postopka za odpust obveznosti, vendar iz pregleda datumov izdanih kazenskih sodb, sklepa in podanega ugovora sledi, da ni mogel vložiti ugovora v 6 mesecih od začetka postopka odpusta obveznosti, saj je bil dolžnik pravnomočno obsojen in je bilo to vpisano v kazensko evidenco po preteku 6 mesecev od objave oklica začetka postopka odpusta obveznosti.
Kljub temu, da je šele z novelo ZFPPIPP-G bila uzakonjena možnost, da je ugovor možno ali ga je treba vložiti do poteka preizkusnega obdobja, je ugovor upravitelja v konkretnem primeru pravočasen. Po ustaljeni sodni praksi bi ozka jezikovna razlaga 404. člena ZFPPIPP o 6-mesečnem roku, uvedla nedopustno in nepravično razlikovanje med stečajnimi dolžniki, bila pa bi tudi v nasprotju z namenom zakonske določbe ter bi dopuščala zlorabe obravnavanega instituta.
začasni zastopnik za sprejem pisanj - stroški začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj - smiselna uporaba določb ZPP
Upoštevaje navedeni položaj začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ki ga postavi sodišče (v konkretni zadevi je začasno zastopnico, upravičeno za sprejemanje pisanj, sodišče postavilo s sklepom z dne 29. 11. 2016), ga v izvršilnem postopku ni mogoče opredeliti kot stranko niti kot tretjega niti kot udeleženca v smislu 5. točke 16. člena ZIZ. Zato tudi ne pride v poštev uporaba 38. člena ZIZ, temveč je v zvezi s stroški začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, treba smiselno uporabiti določbe ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) .