začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve
Tožnik ni izkazal pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe.
Namen regulacijskih začasnih odredb ni v zavarovanju kasnejše izvršbe, pač pa začasna ureditev spornega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe), če obstaja možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena (regulacijske začasne odredbe, ker naj začasno regulirajo, urejajo določeno stanje).
Zaostritev procesne discipline deluje v smeri zagotavljanja sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Prav tako ni mogoče odrekati razumnosti ureditvi, ki določa, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Glede na takšno določbo bi moral pravni pouk sodišča prve stopnje vsebovati tudi opozorilo oziroma pojasnilo, da mora biti podpis pritožnika izviren. V nasprotnem primeru je namreč prekomerno poseženo v pravico pravdne stranke do sodnega varstva in v pravico do pritožbe.
Zastavni upnik je, upoštevajoč njegovo obveznost priglasitve terjatve, upravičen do povrnitve stroškov priglasitve, vendar ne na podlagi določbe 38. člena ZIZ, ki zastavnega upnika ne šteje kot upnika v smislu določb ZIZ. Zastavni upnik je torej udeleženec postopka in ker ZIZ v 38. členu vprašanja povrnitve teh stroškov ne ureja, se v tem primeru smiselno uporablja določba 154. člena ZPP. Zastavnemu upniku je zato treba priznati stroške udeležbe na naroku (oz. obrazložene vloge v tem primeru), in sicer glede na uspeh v postopku, o čemer se odloča v razdelitvenem sklepu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00003387
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 61, 61/1, 358, 358-4. SPZ člen 83.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - pravica odstraniti veje - prevzem kazenskega pregona
S tem, ko je obdolženec porezal vrhove cipres v sosedovi živi meji, jih je poškodoval in s tem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. Vendar je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja (glede na težo kaznivega dejanja, praktično izostanek škodljivih posledic ter okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno) in posledicami, ki bi jih obsodba povzročila.
zavrženje pritožbe - obvezne sestavine pritožbe - nepopolna pritožba - pozivanje na dopolnitev - nepopoln pravni pouk - nepodpisana pritožba - pravilen pravni pouk - poziv na dopolnitev vloge - pravica do pravnega sredstva - načelo pomoči prava nevešči stranki
Zakonski pogoji za takojšnje zavrženje nepodpisane pritožbe niso bili podani. Nepodpisano pritožbo zoper sodbo bi sodišče lahko brez opominjevalnega postopka zavrglo le ob pravilnem in popolnem pravnem pouku o pritožbi, podanem v sodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00003747
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 399/5, 407, 407/4, 407/5. KZ-1 člen 196, 196/1. ZPP člen 337, 337/1.
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - preizkusno obdobje - plačilo denarne kazni - pritožbene novote
Pritožnica ne more uspeti s pritožbenim razlogom, da je mislila, da bo denarna kazen poplačana v tem stečajnem postopku. Ker se to ni zgodilo, je po izdaji izpodbijanega sklepa in pred vložitvijo pritožbe kazen plačala.
ZPP člen 453. OZ člen 393, 393/1, 393/2. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Mestni občini Ljubljana (2014) člen 25, 25/2.
spor majhne vrednosti - načelo kontradiktornosti - prekluzija - oskrba s pitno vodo - več uporabnikov vode iz istega priključka - deljiva obveznost - solidarna obveznost - razdelitev stroškov
Tožeča stranka v sporih majhne vrednosti nima možnosti odgovora na toženčeve navedbe, podane v (drugi) pripravljalni vlogi.
Takšen poseg v načelo kontradiktornosti je omejen s tem, da sodišče ne sme upoštevati novih dejstev in dokazov, ki bi jih tožena stranka podala v tej (drugi) pripravljalni vlogi. Če bi to storilo, bi tožeča stranka lahko uveljavljala kršitev pravice do izjave (s tem, da bi navedla do katerih konkretnih navedb tožene stranke, ki jih je sodišče upoštevalo, se ni mogla opredeliti).
Odlok o oskrbi z vodo je podzakonski splošni pravni akt. Po stališču večinske sodne prakse takšni akti ne morejo določiti solidarne obveznosti uporabnikov vode.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00001335
ZFPPIPP člen 160, 160/2. ZIZ člen 272.
zavarovanje denarne terjatve - neodvisna bančna garancija - zahteva za plačilo iz bančne garancije - zavarovana terjatev - dokumentarni pogoj - bančna garancija na prvi poziv - abstraktnost garancije - prijava terjatve v postopku prisilne poravnave - zloraba pravic
Na garanciji je izjava garanta (banke), da se ta nepreklicno in brezpogojno zavezuje upravičencu izplačati katerikoli znesek do višine zneska garancije, ko upravičenec predloži ustrezno zahtevo za plačilo, skupaj z drugimi listinami. Pogoji, pod katerimi se je banka torej zavezala plačati znesek, ne vsebujejo izjave upravičenca, v kateri je navedeno, da je bil naročnik bančne garancije pozvan k plačilu finančnih obveznosti, ki izhajajo iz osnovnega posla in teh ni plačal. Ker neplačilo ni pogoj v tej zadevi, je sklicevanje na prvi odstavek 1083. člena ZOR brezpredmetno, pravilno pa stališče sodišča prve stopnje, da naj bi bila taka izjava upravičenca le pogoj dokumentarne narave. Sodišče prve stopnje je zato materialnopravno pravilno ocenilo, da gre v tej zadevi za neodvisno bančno garancijo.
Garancija "brez ugovora" oziroma garancija na prvi poziv je po svoji pravni naravi abstraktna in torej banka kot garant prevzame samostojno zavezo pod pogoji, določenimi v garanciji, upravičencu izplačati dogovorjeni znesek. Pri tem proti upravičencu ne more uveljavljati ugovorov, ki bi jih naročitelj kot dolžnik lahko uveljavljal proti njemu iz zavarovane obveznosti. Torej je banka dolžna izpolniti obveznost iz bančne garancije tudi, če je upravičenec garancije terjatev, ki je zavarovana z bančno garancijo, prijavil v postopku prisilne poravnave nad naročnikom, in mu je bila priznana. Banka je namreč vezana le na garancijske pogoje. Prepoved izplačila po takšni garanciji je zato utemeljena le v primerih, ki kažejo na zvijačno ravnanje upravičenca - dolžnika ob zahtevi za unovčitev bančne garancije.
Ker gre za samostojno zavezo banke, prisilna poravnava, sklenjena med naročnikom garancije in njegovimi upniki, nanjo ne vpliva.
upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - dolžnikov predlog za začetek postopka prisilne poravnave - finančno prestrukturiranje - litispendenca - zloraba instituta
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje pri njegovi izdaji upoštevalo novi predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ki se obravnava pod opr. št. St 000/2017. Zato se v izpodbijanem sklepu tudi ni izjavilo o vplivu tega postopka na obravnavano zadevo, prav tako tudi samo ni ugotavljalo morebitne zlorabe instituta prisilne poravnave in 152. člena ZFPPIPP.
nagrada za delo izvedenca - nagrada za izvedensko delo - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Pisni izvid in mnenje izvedenca za raziskave nesreč je ovrednotiti za zelo zahtevnega v smislu 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih. Iz njegove vsebine (v izvidu navedeni računalniški programi za analizo podatkov, raziskavo in simulacije in v njem opisani raziskovalni koraki, ki so bili potrebni, da je bilo mogoče enolično odgovoriti na zastavljena vprašanja sodišča) je razvidna kompleksnost in zapletenost primera.
odločitev o stroških pravdnega postopka - pritožba zoper sklep o stroških - izpolnitev tožbenega zahtevka - izpolnitev tožbenega zahtevka med pravdnim postopkom - vznemirjanje lastninske pravice - pravovarstveni interes - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje tožbe
Izselitev toženca iz stanovanjske hiše bi pomenila izpolnitev tožbenega zahtevka le, če bi se v postopku ugotavljalo in ugotovilo, da je toženec tožnika dejansko vznemirjal na način, zatrjevan v tožbi, saj je toženec vsakršno vznemirjanje zanikal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK00007661
ZPP člen 411, 411/1.. ZIZ člen 272.
začasna odredba o preživnini - regulacijska začasna odredba - znižanje preživnine za otroka - denarna terajtev - nujnost izdaje začasne odredbe - izjemen ukrep
Začasne odredbe po prvem odstavku 411. členu ZPP so kot sredstvo zavarovanja izjemni ukrepi, ki jih sodišče lahko izda glede vprašanj, ki zadevajo otroke in terjajo nujno ukrepanje, ko sodišče ugotovi, da bi brez nje otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno popravljiva škoda.
Regulacijske začasne odredbe so (praviloma) namenjene urejanju pravnih razmerij, kjer je glavni zahtevek nedenarna terjatev, vendar je stališče sodišča, da za zavarovanje terjatve na znižanje preživnine, ki jo je pravilno opredelilo kot denarno terjatev, že iz tega razloga ne bi bilo možno izdati regulacijske začasne odredbe, zmotno.
V predmetni zadevi je tožnik predlagal izdajo regulacijske začasne odredbe zaradi preprečitve nastanka težko nenadomestljive škode. Trdil je, da so se po določitvi preživnine spremenile okoliščine, saj je brezposeln in prejema le denarno nadomestilo za brezposelnost, tako da preživnine v določeni višini ni zmožen plačevati brez škode za lastno preživljanje. Tudi v pritožbi navaja, da zaradi plačevanja preživnine nima niti za eksistencialne stroške. Ob upoštevanju navedene trditvene podlage je odločitev sodišča ne glede na (delno) zmotne materialnopravne razloge pravilna. V primeru, kot je konkreten, ko je treba pri izdaji regulacijske začasne odredbe upoštevati tudi največjo korist otrok, zatrjevana dejstva (brezposelnost, prejemanje nadomestila) ne zadoščajo za zaključek, da gre za situacijo, ki bi terjala nujno ukrepanje. Tudi v primeru, da tožnik določene preživnine za otroka ne bi mogel plačevati in bi bila njena izterjava predmet izvršilnega postopka (na predlog preživninskega upravičenca ali Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega ali preživninskega sklada), je v ZIZ določena omejitev izvršbe (2. točka prvega odstavka 102. člena ZIZ), preživninski zavezanec pa ima tudi možnost predlagati odlog izvršbe (71. člen).
rok za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse za pritožbo - odmera sodne takse za pritožbo - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Po uradni dolžnosti pa je višje sodišče ugotovilo, da je napačna odločitev sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka sporno sodno takso plačati v 15 dneh od prejema izpodbijanega sklepa. Ker je zoper izpodbijani sklep vložila pritožbo, rok za plačilo sodne takse ni mogel začeti teči pred odločitvijo o njej. Višje sodišče je zato izpodbijani sklep v II. točki izreka spremenilo tako, da bo 15 dnevni rok za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo začel teči dan po tem, ko bo tožena stranka prejela predmetni sklep.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/2, 272, 278, 278/1, 278/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - asignacija - kritno razmerje - najemnina - izpodbojna pravna dejanja - zmanjšanje stečajne mase - objektivni pogoj izpodbojnosti - subjektivni pogoj izpodbojnosti - poplačilo upnikov iz stečajne mase
Tožena stranka tožeči stranki za razpolaganje z nepremičnino ni zagotovila nobene protidajatve, pri čemer je sama prejemala najemnino, saj česa takega tožena stranka ni dokazala, zaradi česar mora tožeči stranki nadomestiti korist, ki jo je imela iz prejetih najemnin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001430
OZ člen 642, 642/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
podjemna pogodba - pogodba o delu - podjemna pogodba (pogodba o delu) - določitev plačila - običajna cena - določitev cene del po sodišču - sodni izvedenec - ponudba - plačilo, ki ustreza vrednosti dela
Pri določitvi cene po drugem odstavku 642. člena OZ tudi ni mogoče slediti pritožnikovemu stališču, da sodišče lahko upoštevalo le tisto ponudbo, ki bi bila v celoti enaka konkretnemu poslu. Historični dogodek je neponovljiv, pri določitvi cene gre za določanje primerne, običajne cene v primerljivih poslih, pri tem pa že zakon ponuja merila, ki naj jih sodišče upošteva: običajno potreben čas za tak posel in običajno plačilo glede na vrsto posla. Ta kriterija je sodišče pri določitvi cene upoštevalo, kot je višje sodišče pravkar pojasnilo. Zato pritožbeno stališče v smislu, da pri (za tožnika) slabši ponudbi ne gre za popolno ujemanja (na primer: tudi v smislu 100% avansa), ne more biti odločilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001258
OZ člen 190, 435, 619.
podjemna pogodba - prodajna pogodba - pogodbena cena - davek na dodano vrednost (DDV) - neupravičena pridobitev - vključenost davka v ceno - trditveno in dokazno breme
V primerih, ko stranki ob sklenitvi (podjemne ali prodajne) pogodbe in določanju pogodbene cene ne omenjata DDV-ja, se šteje, da je slednji v ceno vključen. Trditveno in dokazno breme o nasprotnem je tako na strani stranke, ki zatrjuje, da je bil sklenjen dogovor, da DDV v pogodbeno določeno ceno ni vključen.
Tožeča stranka je bila s svojim ravnanjem (obračunavanjem DDV-ja, čeprav ni bila davčna zavezanka) neupravičeno obogatena. Njene pritožbene navedbe, da zgolj navedba postavke DDV na računih ne pomeni, da je bila tožeča stranka s tem obogatena, tako ne morejo biti utemeljene. Obogatitve namreč res ne izkazuje že sama (domnevna) napaka na računu. Utemeljuje pa jo ugotovitev, da so bile med pravdnima strankama dogovorjene cene, ki so vključevale DDV.
URS člen 27, 125, 156. ZFPPIPP člen 108, 108/3, 112, 112/8, 112/9. ZPol člen 95, 95/1. ZSS člen 95. ZDT člen 49.
presoja ustavnosti zakona - postopek za oceno ustavnosti - razrešitev stečajnega upravitelja - suspenz stečajnega upravitelja - javno zaupanje - domneva nedolžnosti - uvedba kazenskega postopka - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
Sodišče se postopka za oceno ustavnosti poslužil samo v primeru, ko na podlagi lastnega vsebinskega preizkusa zakonske norme, ki jo mora uporabiti pri svojem odločanju, zazna nasprotje med takšno zakonsko normo in določbami Ustave, kot hierarhično najvišjim pravnim aktom v Republiki Sloveniji. Če sodišče takšnega neskladja ne zazna, mora zakonsko normo uporabiti, četudi se stranka sklicuje na njeno protiustavnost.
V skladu z devetim odstavkom 112. člena ZFPPIPP mora sodišče upravitelja, katerega imenovanje je v novih postopkih začasno ustavljeno po drugem ali četrtem odstavku 112. člena ZFPPIPP, razrešiti v vseh postopkih zaradi insolventnosti, v katerih je bil imenovan za upravitelja, v treh delovnih dneh po prejemu obvestila o vpisu tega pravnega dejstva v evidenco upraviteljev; za to razrešitev se smiselno uporabljajo peti in šesti odstavek 119. člena ter prvi in drugi odstavek 120. člena ZFPPIPP. Tak ukrep pomeni za stečajnega upravitelja onemogočanje opravljanja funkcije stečajnega upravitelja, saj je z odločbo Ministra za pravosodje začasno ustavljeno imenovanje take osebe za upravitelja v novih zadevah in naložena obligatorna razrešitev takšnega upravitelja v vseh postopkih, v katerih je bil imenovan za upravitelja. Začasni ukrep, ki posamezni osebi začasno omejujejo izvrševanje posameznih pravic, praviloma predstavlja institut suspenza. Ta institut pa je predmet urejanja različnih predpisov, ki urejajo delovno pravnih položaj (npr. suspenz pogodbe o zaposlitve po 51. člena Zakona o delovnih razmerjih) ali predpisi, ki urejajo način izvajanja pooblastil posameznih delavcev ali nosilcev javnih funkcij (npr. 95. člen Zakona o policiji, 95. člen Zakona o sodniški službi, 49. člen Zakon o državnem tožilstvu ali 61.b člen Zakona o odvetništvu). Posamezni navedeni predpisi vežejo izrek suspenza na različno dejansko podlago, med drugim tudi na procesni položaj v povezavi s tekom kazenskega postopka zoper takšno osebo.
Zakonska rešitev, ki uveljavlja obligatoren suspenz stečajnega upravitelja, potem ko je potrjen utemeljen sum na podlagi pravnomočne obtožnice za kaznivo dejanje, storjeno pri opravljanju pristojnosti in nalog upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti, po mnenju pritožbenega sodišča ne posega nesorazmerno v položaj posameznika, v povezavi s ciljem, ki ga takšna zakonska rešitev zasleduje.
Sodišče prve stopnje s tem, ko je popravilo očitno računsko napako tožilca in v izrek izpodbijane sodbe zapisalo pravilen seštevek nagrad v igralnem denarju v višini 6.840,00 EUR, ni prekoračilo obtožbe, čeprav je ta sprememba v obdolženčevo škodo. Res spremembe opisa, ki bi bile v škodo obdolženca, niso dopustne, vendar pa se v sodni praksi dopuščajo tudi popravki očitnih pisnih ali računskih napak tožilca, čeprav so v škodo obdolženca. Pritožbeno sodišče pa ob tem še navaja, da višina vrednosti stvari, ki sta jo obdolženca protipravno pridobila, ni zakonski znak kaznivega dejanja prikrivanja po drugem odstavku 217. člena KZ-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005166
URS člen 31. KZ člen 254, 254/1, 254/2, 254/3. ZKP člen 10, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/3.
nadaljevano kaznivo dejanje - zatajitev finančnih obveznosti - zakonskih znaki očitanega kaznivega dejanja - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - kršitev načela ne bis in idem - kazenska sankcija
Prav tako zagovornik z navedbami, da so razlogi napadene sodbe nejasni o odločilnih dejstvih in sicer tako o posrednem storilstvu in sostorilstvu in sicer napadena sodba nima o tem razlogov, prav tako pa je izrek napadene sodbe nerazumljiv, saj ni jasno katera dejanja je storil obdolženi in katera E.Š., meri na bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta kršitev ni podana. Iz izreka napadene sodbe namreč jasno izhaja kdo je obdolženi in kdo je storilec kaznivega dejanja in sicer obdolženi P.G. ki je v obravnavani zadevi bil tudi spoznan za krivega kot to izhaja iz izreka napadene sodbe. Zato pritožba, ki skuša prepričati, da je storilec tudi E.Š., ne more biti uspešna. Obdolženčevo ravnanje, kot izhaja iz izreka napadene sodbe pod točko 1.b, da je E.Š. po pooblastilu obdolženega predložil davčnemu organu ponarejeno dokazilo o plačanem davku, pomeni pravzaprav opis obdolženčevega izvršitvenega dejanja, ki ga je zgolj fizično izpolnila druga oseba. Res je, da ima takšno obdolženčevo ravnanje, ko je iz ozadja vodil dejavnost drugega, ki neposredno izvršuje kaznivo dejanje, vendar pa je le obdolženčeva podaljšanja roka, ki je po pooblastilu obdolženca bil dejansko le sredstvo za dosego cilja, pri čemer je dejanski storilec bil obdolženi, ki je imel oblast nad dejanjem. Opisano izkazuje, da je obdolženi vodil drugega, to je E.Š., k ravnanju, ki ga je štel za svojega. Zato ni nobenega dvoma, da je storilec očitanega kaznivega dejanja obdolženi, kot to izhaja iz izreka napadene sodbe, kakor tudi njenih razlogov in se pritožba neutemeljeno zavzema za to, da bi bilo potrebno posebej v izreku konkretizirati katera dejanja je storil obdolženi in katera E.Š., saj ta v obravnavani zadevi ne nastopa v vlogi obdolženca, niti sostorilca. Zato so vsi pomisleki zagovornika v tej smeri neutemeljeni in izrek napadene sodbe zato ni nerazumljiv, niti ni nezakonit, prav tako pa ni v nasprotju z Ustavo in Konvencijo, kot to neuspešno skuša prepričati zagovornik. Kot že navedeno je po oceni pritožbenega sodišča izrek napadene sodbe povsem razumljiv, iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja pa tudi jasno izhajajo vsi njegovi zakonski znaki.
ZFPPIPP člen 101, 118, 382, 382/1. ZPP člen 206, 206/2.
prekinitev stečajnega postopka - namen izvedbe postopka osebnega stečaja - nadzor nad stečajnim upraviteljem - postopek osebnega stečaja - nenadomestljiva škoda - unovčenje stečajne mase
Ko se začne postopek osebnega stečaja, se ta iz razloga, ki ga navaja pritožnik, ne more prekiniti. Pritožnikovo nelagodje oziroma pričakovani slabi obeti, da bo v primeru unovčenja stečajne mase prišel do poplačila njegove terjatve (iz naslova regresnega zahtevka do G. d. d.), ne more biti razlog za prekinitev tega postopka. Ko se postopek osebnega stečaja začne, se ta tudi konča v skladu z namenom postopka (poplačilo upnikov; ZFPPIPP nikjer ne določa prekinitve postopka osebnega stečaja zaradi grozeče nenadomestljive škode (kot posledice unovčenja stečajne mase). Pravni pojem nenadomestljive škode pozna ZIZ v zvezi z odlogom izvršbe (71. člen) in ne ZFPPIPP.
Pravilna je tudi obrazložitev sodišča prave stopnje, da ni razlogov za prekinitev stečajnega postopka zaradi zatrjevane kršitve dolžnosti oziroma celo zatrjevane storitve kaznivega dejanja s strani upraviteljice. Delo upravitelja nadzoruje stečajno sodišče (primerjaj 101. člen in 118. člen ZFPPIPP). Nikakor ne more držati pritožbena navedba, da bi moralo sodišče v tem postopku ugotavljati kazensko odgovornost stečajne upraviteljice ali temu ustrezno prekiniti stečajni postopek. Sodišče ni kršilo določbe drugega odstavka 206. člena ZPP.