JAVNI RED IN MIR - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00002771
KZ-1 člen 300, 300/1. ZKP člen 10, 10/1, 357, 357-3, 372, 372-3, 387, 394, 394/1. URS člen 31.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - res iudicata - prekršek in kaznivo dejanje - plačilni nalog prekrškovnega organa - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - sprememba sodbe
Zoper isto osebo za kaznivo dejanje, o katerem že obstaja pravnomočna sodba (res iudicata), se ne sme znova meritorno odločati, v kolikor očitano dejanje temelji na identičnih ali enakih dejstvih, kot tista, ki so bila podlaga predhodno razsojene stvari. To jamstvo mora biti v temelju zagotovljeno tudi, kadar je zoper posameznika še pred uvedbo kazenskega postopka že tekel prekrškovni postopek, ki je bil pravnomočno končan, če narava dejanja in teža predpisane sankcije za prekršek kažeta na to, da je šlo v resnici za kaznivo ravnanje, ki ima naravo "kaznivega dejanja", iz opisa prekrška pa je razvidno, da temelji na identičnih ali bistveno enakih dejstvih kot je očitano dejanje, ki je predmet kazenskega postopka.
nepremoženjska škoda - podlage odškodninske odgovornosti - krivdna odgovornost - protipravno ravnanje - padec na stopnicah - vzročna zveza - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - manjkajoča trditvena podlaga - nedovoljene pritožbene novote
Trditveno in dokazno breme o okoliščinah škodnega dogodka oziroma vzročni zvezi je bilo na tožniku. Tožnik v pravočasni trditveni podlagi ni navajal, da pri vstopu v stanovanje ni imel nikakršne možnosti pri izbiri neustreznih copatov brez usnjenega podplata, ker je ravnal po navodilu lastnice. Ni pravočasno očital zavarovanki toženke, da mu je zagotovila neustrezno obutev za hojo po spornih stopnicah. To je začel navajati šele v pripombah zoper izvedensko mnenje, ko je izvedenec izpostavil okoliščine, ki lahko vplivajo na drsnost in s tem vzrok za padec, kar je bilo prepozno.
leasing pogodba - pogodba o finančnem leasingu - pogodba o prevzemu dolga - prevzem dolga - soglasje upnika - domneva danega soglasja - izpolnitev prevzemnika dolga
Tretji odstavek 427. člena OZ sicer določa, da se domneva, da je upnik dal svojo privolitev, če je brez omejitev sprejel kakšno izpolnitev od prevzemnika, ki jo je ta izpolnil v svojem imenu, vendar je treba to določbo smiselno razlagati v povezavi s prvim odstavkom 427. člena OZ, ki določa, da se prevzem dolga opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Ta domneva lahko učinkuje samo, če je bil pred sprejemom izpolnitve upnik obveščen o prevzemu dolga in pozvan, da se izjavi o privolitvi.
Zakonski opis kaznivega dejanja krive izpovedbe ne vsebuje individualno določenega oškodovanca. Za upravičenost prevzema kazenskega pregona od državnega tožilca je zato nujno, da je v dejstvenem opisu kaznivega dejanja oškodovanec najmanj poimenovan.
nagrada za delo izvedenca - nagrada za izvedensko delo - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Pisni izvid in mnenje izvedenca za raziskave nesreč je ovrednotiti za zelo zahtevnega v smislu 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih. Iz njegove vsebine (v izvidu navedeni računalniški programi za analizo podatkov, raziskavo in simulacije in v njem opisani raziskovalni koraki, ki so bili potrebni, da je bilo mogoče enolično odgovoriti na zastavljena vprašanja sodišča) je razvidna kompleksnost in zapletenost primera.
ENERGETIKA - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002655
EZ-1 člen 54, 78, 97, 98, 98/1, 98/3, 98/4, 516, 554. URS člen 153. - člen 48, 48/1. EZ člen 64s.
trg električne energije - gospodarska javna služba - izvajanje gospodarske javne službe - dejavnost distribucijskega operaterja - dejavnost operaterja trga z elektriko - financiranje gospodarske javne službe - plačila za evidentiranje zaprtih pogodb - uporaba določb uredbe - usklajenost pravnih aktov
Pravila o koliziji pravnih aktov so bila v sodbi sodišča prve stopnje uporabljena pravilno, zato se tožeča stranka neutemeljeno zavzema za to, da se v primeru nasprotja med določbami EZ-1 in Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo uporabljajo določila slednje.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/2, 272, 278, 278/1, 278/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - asignacija - kritno razmerje - najemnina - izpodbojna pravna dejanja - zmanjšanje stečajne mase - objektivni pogoj izpodbojnosti - subjektivni pogoj izpodbojnosti - poplačilo upnikov iz stečajne mase
Tožena stranka tožeči stranki za razpolaganje z nepremičnino ni zagotovila nobene protidajatve, pri čemer je sama prejemala najemnino, saj česa takega tožena stranka ni dokazala, zaradi česar mora tožeči stranki nadomestiti korist, ki jo je imela iz prejetih najemnin.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005166
URS člen 31. KZ člen 254, 254/1, 254/2, 254/3. ZKP člen 10, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/3.
nadaljevano kaznivo dejanje - zatajitev finančnih obveznosti - zakonskih znaki očitanega kaznivega dejanja - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - kršitev načela ne bis in idem - kazenska sankcija
Prav tako zagovornik z navedbami, da so razlogi napadene sodbe nejasni o odločilnih dejstvih in sicer tako o posrednem storilstvu in sostorilstvu in sicer napadena sodba nima o tem razlogov, prav tako pa je izrek napadene sodbe nerazumljiv, saj ni jasno katera dejanja je storil obdolženi in katera E.Š., meri na bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta kršitev ni podana. Iz izreka napadene sodbe namreč jasno izhaja kdo je obdolženi in kdo je storilec kaznivega dejanja in sicer obdolženi P.G. ki je v obravnavani zadevi bil tudi spoznan za krivega kot to izhaja iz izreka napadene sodbe. Zato pritožba, ki skuša prepričati, da je storilec tudi E.Š., ne more biti uspešna. Obdolženčevo ravnanje, kot izhaja iz izreka napadene sodbe pod točko 1.b, da je E.Š. po pooblastilu obdolženega predložil davčnemu organu ponarejeno dokazilo o plačanem davku, pomeni pravzaprav opis obdolženčevega izvršitvenega dejanja, ki ga je zgolj fizično izpolnila druga oseba. Res je, da ima takšno obdolženčevo ravnanje, ko je iz ozadja vodil dejavnost drugega, ki neposredno izvršuje kaznivo dejanje, vendar pa je le obdolženčeva podaljšanja roka, ki je po pooblastilu obdolženca bil dejansko le sredstvo za dosego cilja, pri čemer je dejanski storilec bil obdolženi, ki je imel oblast nad dejanjem. Opisano izkazuje, da je obdolženi vodil drugega, to je E.Š., k ravnanju, ki ga je štel za svojega. Zato ni nobenega dvoma, da je storilec očitanega kaznivega dejanja obdolženi, kot to izhaja iz izreka napadene sodbe, kakor tudi njenih razlogov in se pritožba neutemeljeno zavzema za to, da bi bilo potrebno posebej v izreku konkretizirati katera dejanja je storil obdolženi in katera E.Š., saj ta v obravnavani zadevi ne nastopa v vlogi obdolženca, niti sostorilca. Zato so vsi pomisleki zagovornika v tej smeri neutemeljeni in izrek napadene sodbe zato ni nerazumljiv, niti ni nezakonit, prav tako pa ni v nasprotju z Ustavo in Konvencijo, kot to neuspešno skuša prepričati zagovornik. Kot že navedeno je po oceni pritožbenega sodišča izrek napadene sodbe povsem razumljiv, iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja pa tudi jasno izhajajo vsi njegovi zakonski znaki.
zavarovalna vrednost - podzavarovanje - požarno zavarovanje - zavarovalnina - zavarovalna vsota - razlaga splošnih pogojev - vrednost storitve po Odvetniški tarifi
Tožnik zasleduje zmotno stališče, da zavarovalno vrednost na zavarovalni polici predstavlja zavarovalna vsota, oziroma da je zavarovalna vsota enaka zavarovalni vrednosti. Kot določa 960. člen OZ in drugi odstavek 3. člena Posebnih pogojev, je podzavarovanje podano, če se ugotovi, da je bila ob začetku zavarovanja vrednost zavarovane stvari večja od zavarovalne vsote. V takšnem primeru se zavarovalnina sorazmerno zmanjša, razen če je v pogodbi dogovorjeno drugače.
Do s strani sodišča prve stopnje ugotovljene zavarovalnine v vrednosti potrebnih stroškov sanacije v znesku 76.398,83 EUR bi tožnik bil upravičen le, če bi imel hišo zavarovano za zavarovalno vsoto, ki je enaka zavarovalni vrednosti. Ker pa temu ni tako, je sodišče prve stopnje pravilno izračunalo odstotek podzavarovanja.
Sodišče prve stopnje s tem, ko je popravilo očitno računsko napako tožilca in v izrek izpodbijane sodbe zapisalo pravilen seštevek nagrad v igralnem denarju v višini 6.840,00 EUR, ni prekoračilo obtožbe, čeprav je ta sprememba v obdolženčevo škodo. Res spremembe opisa, ki bi bile v škodo obdolženca, niso dopustne, vendar pa se v sodni praksi dopuščajo tudi popravki očitnih pisnih ali računskih napak tožilca, čeprav so v škodo obdolženca. Pritožbeno sodišče pa ob tem še navaja, da višina vrednosti stvari, ki sta jo obdolženca protipravno pridobila, ni zakonski znak kaznivega dejanja prikrivanja po drugem odstavku 217. člena KZ-1.
zavrženje pritožbe - obvezne sestavine pritožbe - nepopolna pritožba - pozivanje na dopolnitev - nepopoln pravni pouk - nepodpisana pritožba - pravilen pravni pouk - poziv na dopolnitev vloge - pravica do pravnega sredstva - načelo pomoči prava nevešči stranki
Zakonski pogoji za takojšnje zavrženje nepodpisane pritožbe niso bili podani. Nepodpisano pritožbo zoper sodbo bi sodišče lahko brez opominjevalnega postopka zavrglo le ob pravilnem in popolnem pravnem pouku o pritožbi, podanem v sodbi.
odločitev o stroških pravdnega postopka - pritožba zoper sklep o stroških - izpolnitev tožbenega zahtevka - izpolnitev tožbenega zahtevka med pravdnim postopkom - vznemirjanje lastninske pravice - pravovarstveni interes - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje tožbe
Izselitev toženca iz stanovanjske hiše bi pomenila izpolnitev tožbenega zahtevka le, če bi se v postopku ugotavljalo in ugotovilo, da je toženec tožnika dejansko vznemirjal na način, zatrjevan v tožbi, saj je toženec vsakršno vznemirjanje zanikal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK00007661
ZPP člen 411, 411/1.. ZIZ člen 272.
začasna odredba o preživnini - regulacijska začasna odredba - znižanje preživnine za otroka - denarna terajtev - nujnost izdaje začasne odredbe - izjemen ukrep
Začasne odredbe po prvem odstavku 411. členu ZPP so kot sredstvo zavarovanja izjemni ukrepi, ki jih sodišče lahko izda glede vprašanj, ki zadevajo otroke in terjajo nujno ukrepanje, ko sodišče ugotovi, da bi brez nje otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno popravljiva škoda.
Regulacijske začasne odredbe so (praviloma) namenjene urejanju pravnih razmerij, kjer je glavni zahtevek nedenarna terjatev, vendar je stališče sodišča, da za zavarovanje terjatve na znižanje preživnine, ki jo je pravilno opredelilo kot denarno terjatev, že iz tega razloga ne bi bilo možno izdati regulacijske začasne odredbe, zmotno.
V predmetni zadevi je tožnik predlagal izdajo regulacijske začasne odredbe zaradi preprečitve nastanka težko nenadomestljive škode. Trdil je, da so se po določitvi preživnine spremenile okoliščine, saj je brezposeln in prejema le denarno nadomestilo za brezposelnost, tako da preživnine v določeni višini ni zmožen plačevati brez škode za lastno preživljanje. Tudi v pritožbi navaja, da zaradi plačevanja preživnine nima niti za eksistencialne stroške. Ob upoštevanju navedene trditvene podlage je odločitev sodišča ne glede na (delno) zmotne materialnopravne razloge pravilna. V primeru, kot je konkreten, ko je treba pri izdaji regulacijske začasne odredbe upoštevati tudi največjo korist otrok, zatrjevana dejstva (brezposelnost, prejemanje nadomestila) ne zadoščajo za zaključek, da gre za situacijo, ki bi terjala nujno ukrepanje. Tudi v primeru, da tožnik določene preživnine za otroka ne bi mogel plačevati in bi bila njena izterjava predmet izvršilnega postopka (na predlog preživninskega upravičenca ali Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega ali preživninskega sklada), je v ZIZ določena omejitev izvršbe (2. točka prvega odstavka 102. člena ZIZ), preživninski zavezanec pa ima tudi možnost predlagati odlog izvršbe (71. člen).
rok za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse za pritožbo - odmera sodne takse za pritožbo - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Po uradni dolžnosti pa je višje sodišče ugotovilo, da je napačna odločitev sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka sporno sodno takso plačati v 15 dneh od prejema izpodbijanega sklepa. Ker je zoper izpodbijani sklep vložila pritožbo, rok za plačilo sodne takse ni mogel začeti teči pred odločitvijo o njej. Višje sodišče je zato izpodbijani sklep v II. točki izreka spremenilo tako, da bo 15 dnevni rok za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo začel teči dan po tem, ko bo tožena stranka prejela predmetni sklep.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001430
OZ člen 642, 642/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
podjemna pogodba - pogodba o delu - podjemna pogodba (pogodba o delu) - določitev plačila - običajna cena - določitev cene del po sodišču - sodni izvedenec - ponudba - plačilo, ki ustreza vrednosti dela
Pri določitvi cene po drugem odstavku 642. člena OZ tudi ni mogoče slediti pritožnikovemu stališču, da sodišče lahko upoštevalo le tisto ponudbo, ki bi bila v celoti enaka konkretnemu poslu. Historični dogodek je neponovljiv, pri določitvi cene gre za določanje primerne, običajne cene v primerljivih poslih, pri tem pa že zakon ponuja merila, ki naj jih sodišče upošteva: običajno potreben čas za tak posel in običajno plačilo glede na vrsto posla. Ta kriterija je sodišče pri določitvi cene upoštevalo, kot je višje sodišče pravkar pojasnilo. Zato pritožbeno stališče v smislu, da pri (za tožnika) slabši ponudbi ne gre za popolno ujemanja (na primer: tudi v smislu 100% avansa), ne more biti odločilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00003747
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 399/5, 407, 407/4, 407/5. KZ-1 člen 196, 196/1. ZPP člen 337, 337/1.
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - preizkusno obdobje - plačilo denarne kazni - pritožbene novote
Pritožnica ne more uspeti s pritožbenim razlogom, da je mislila, da bo denarna kazen poplačana v tem stečajnem postopku. Ker se to ni zgodilo, je po izdaji izpodbijanega sklepa in pred vložitvijo pritožbe kazen plačala.
stranka stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o prodaji
Ob dejstvu, da ZFPPIPP ne določa, da bi smele pritožbo zoper sklep o prodaji vložiti tudi osebe, ki niso stranke postopka, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo pritožbo pritožnice.
Oviro za prodajo bi lahko predstavljala le pravočasno prijavljena izločitvena pravica v tem stečajnem postopku, ne pa prijava izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja nad P. B.
ZFPPIPP člen 101, 118, 382, 382/1. ZPP člen 206, 206/2.
prekinitev stečajnega postopka - namen izvedbe postopka osebnega stečaja - nadzor nad stečajnim upraviteljem - postopek osebnega stečaja - nenadomestljiva škoda - unovčenje stečajne mase
Ko se začne postopek osebnega stečaja, se ta iz razloga, ki ga navaja pritožnik, ne more prekiniti. Pritožnikovo nelagodje oziroma pričakovani slabi obeti, da bo v primeru unovčenja stečajne mase prišel do poplačila njegove terjatve (iz naslova regresnega zahtevka do G. d. d.), ne more biti razlog za prekinitev tega postopka. Ko se postopek osebnega stečaja začne, se ta tudi konča v skladu z namenom postopka (poplačilo upnikov; ZFPPIPP nikjer ne določa prekinitve postopka osebnega stečaja zaradi grozeče nenadomestljive škode (kot posledice unovčenja stečajne mase). Pravni pojem nenadomestljive škode pozna ZIZ v zvezi z odlogom izvršbe (71. člen) in ne ZFPPIPP.
Pravilna je tudi obrazložitev sodišča prave stopnje, da ni razlogov za prekinitev stečajnega postopka zaradi zatrjevane kršitve dolžnosti oziroma celo zatrjevane storitve kaznivega dejanja s strani upraviteljice. Delo upravitelja nadzoruje stečajno sodišče (primerjaj 101. člen in 118. člen ZFPPIPP). Nikakor ne more držati pritožbena navedba, da bi moralo sodišče v tem postopku ugotavljati kazensko odgovornost stečajne upraviteljice ali temu ustrezno prekiniti stečajni postopek. Sodišče ni kršilo določbe drugega odstavka 206. člena ZPP.
ZPP člen 453. OZ člen 393, 393/1, 393/2. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Mestni občini Ljubljana (2014) člen 25, 25/2.
spor majhne vrednosti - načelo kontradiktornosti - prekluzija - oskrba s pitno vodo - več uporabnikov vode iz istega priključka - deljiva obveznost - solidarna obveznost - razdelitev stroškov
Tožeča stranka v sporih majhne vrednosti nima možnosti odgovora na toženčeve navedbe, podane v (drugi) pripravljalni vlogi.
Takšen poseg v načelo kontradiktornosti je omejen s tem, da sodišče ne sme upoštevati novih dejstev in dokazov, ki bi jih tožena stranka podala v tej (drugi) pripravljalni vlogi. Če bi to storilo, bi tožeča stranka lahko uveljavljala kršitev pravice do izjave (s tem, da bi navedla do katerih konkretnih navedb tožene stranke, ki jih je sodišče upoštevalo, se ni mogla opredeliti).
Odlok o oskrbi z vodo je podzakonski splošni pravni akt. Po stališču večinske sodne prakse takšni akti ne morejo določiti solidarne obveznosti uporabnikov vode.
spor majhne vrednosti - non liquet - spoznavna kriza - pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu - načelo proste presoje dokazov - konkretizacija pritožbenih očitkov - protispisnost
Sodišče vzroka za nedelovanje na podlagi podanih navedb in predlaganih dokazov, ni moglo ugotoviti. Ker je bilo dokazno breme o tem na tožeči stranki, ta pa mu ni zadostila, saj v zvezi s tem ni predlagala primernega dokaza (izvedenca), je štelo, da je bil vzrok za nedelovanje na tožeči stranki.
V zvezi z očitano kršitvijo 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa bi morala tožeča stranka pojasniti katere konkretne ugotovitve sodišča prve stopnje so v nasprotju s katerimi konkretnimi listinami v spisu.