elektronsko poslovanje na trgu - odgovornost ponudnika storitev gostiteljstva - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Razlaga 11. člena ZEPT, kot jo je podalo prvostopno sodišče, je pravilna. Navedena zakonska določba določa imuniteto ponudnika storitev gostiteljstva (za civilne in kazenske postopke), dokler ne izve za protipravno naravo vsebin, ki jih shranjuje. To pomeni, da ponudnik storitev ne more biti (civilno ali kazensko) odgovoren za podatke, ki jih shranjuje na zahtevo prejemnika storitve, ki ne deluje v okviru njegovih pooblastil ali pod njegovim nadzorom, dokler mu ni znana protipravna narava teh vsebin. Če ponudnik, ko izve za protipravnost vsebin, obvestilo o protipravnosti vsebin, ki jih gosti za druge, upošteva in vsebine odstrani ali onemogoči dostop do njih, skladno z določbo ZEPT ne more biti spoznan za civilno ali kazensko odgovornega za morebitno protipravnost vsebin. Če obvestila o protipravnosti ne upošteva, ponudnik storitev ni kar samodejno in mimo ustreznih sodnih postopkov odgovoren za te vsebine. V takem primeru ponudnik storitev nase prevzame tveganje, da bodo v prihodnosti pristojna civilna ali kazenska sodišča poleg avtorja (v obravnavanem primeru drugega toženca) tudi njega spoznala za odgovornega zaradi protipravnosti teh vsebin v skladu s splošnimi pravili civilnega ali kazenskega prava. Zato je zmotno stališče pritožnice, ki določbo 11. člena ZEPT razlaga tako, da ravnanje v nasprotju z določbami ZEPT ne more biti podlaga za (odškodninsko) odgovornost ponudnika storitev - toženke.
Glede na to, da je sodba, s katero mu je bila naložena obveznost povrnitve škode oškodovanki postala pravnomočna dne 14. 12. 2015, obsojeni pa tudi do uvedbe osebnega stečaja dne 19. 5. 2016 ni povrnil oškodovani družbi prav ničesar, je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje, da tega ni storil zaradi uvedbe osebnega stečaja. Ta je bil namreč uveden, ko je prvotni rok za izpolnitev obveznosti, določen s sodbo prvostopnega sodišča z dne 14. 12. 2015, že iztekel (14. 3. 2016).
neupravičena pridobitev - zahtevek za plačilo uporabnine - skupno premoženje - nezmožnost uporabe nepremičnine - zahteva za souporabo nepremičnine - izselitev iz skupnega stanovanja - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja - privolitev v prikrajšanje
Ker je sodišče prve stopnje verjelo tožnici in sinovoma, da je toženec nad tožnico izvajal psihično in fizično nasilje, je stališče izpodbijane sodbe, da zatrjevano nasilje, ogroženost in strah ne pomenijo razloga, da se tožnica ne bi mogla na toženca obrniti z zahtevo za souporabo stanovanja in z njim stanovanje souporabljati, materialnopravno zmotno. Zaradi tega so materialnopravno zmotni zaključki izpodbijane sodbe, da je tožnica souporabo stanovanja prostovoljno opustila, da je v zatrjevano prikrajšanje privolila in da je bilo toženčevo nasilje vzdržno.
izvršba na nepremičnine - izstavitev listine primerne za vpis v zemljiško knjigo - zavrnitev predloga za izvršbo
Če upnik ne uspe pridobiti listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika (tretji in peti odstavek 168. člena ZIZ). Pot pravde upnik ohrani tudi, če predloži listine, za katere sodišče presodi, da niso ustrezne. Razlaga sodišča prve stopnje, po kateri mora upnik že v prvem koraku izbrati eno ali drugo pot in ob neuspešnosti prve poti nositi breme izbire z zavrnitvijo predloga za izvršbo, upnika prekomerno omejuje pri uresničevanju njegove pravice do izvršbe.
lastninska pravica na nepremičnini - sestavina nepremičnine - domneva lastninske pravice - spor med dedičem in tretjo osebo - spor o obsegu zapustnikovega premoženja
V konkretnem primeru zaradi spornega obsega zapuščinskega premoženja ni pogojev za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev dediča na pravdo, saj tako ravna zapuščinsko sodišče le takrat, ko pride do takega spora med dediči, ne pa, če pride do spora med dediči in tretjo osebo kot se nakazuje v konkretnem primeru.
preživnina - sprememba višine preživnine - bistveno spremenjene okoliščine
V zvezi s 132. členom ZZZDR, kot pravno podlago za spremembo z izvršilnim naslovom (kar je tudi sodna poravnava) določene preživnine, je sodna praksa že zavzela stališče, da morajo spremembe na strani preživninskega upravičenca ali preživninskega zavezanca biti bistvene, da je mogoče poseči v obstoječe preživninsko razmerje. Šele ko in če sodišče ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca bistveno spremenile, lahko pristopi k ponovnem odmerjanju preživnine.
Zastavni upnik je, upoštevajoč njegovo obveznost priglasitve terjatve, upravičen do povrnitve stroškov priglasitve, vendar ne na podlagi določbe 38. člena ZIZ, ki zastavnega upnika ne šteje kot upnika v smislu določb ZIZ. Zastavni upnik je torej udeleženec postopka in ker ZIZ v 38. členu vprašanja povrnitve teh stroškov ne ureja, se v tem primeru smiselno uporablja določba 154. člena ZPP. Zastavnemu upniku je zato treba priznati stroške udeležbe na naroku (oz. obrazložene vloge v tem primeru), in sicer glede na uspeh v postopku, o čemer se odloča v razdelitvenem sklepu.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 62, 62/2, 62/5.
izvršba na podlagi verodostojne listine - menica kot verodostojna listina - plačilni nalog - ugovor dolžnika - začetek postopka zaradi insolventnosti - osebni stečaj - osebni stečaj nad dolžnikom - neobrazložen ugovor - obrazložen ugovor dolžnika - pravne posledice
Pravne posledice iz 132. člena ZFPPIPP je treba uporabiti za primer, ko je izvršilni postopek že v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva še v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga.
Sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - priložene menice. V tej fazi postopka lahko izvršilno sodišče v primeru, da dolžnik zoper sklep o izvršbi ugovarja v celoti, sprejme le odločitve, ki so navedene v drugem in petem odstavku 62. člena ZIZ, in sicer razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu in nadaljevanju postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, zavrne ugovor ali pa ugovor zavrže. Drugačne odločitve izvršilno sodišče v tej fazi postopka ne more sprejeti, saj presoja le dopustnost (to je pravočasnost, popolnost in dovoljenost) ter obrazloženost dolžnikovega ugovora.
Upnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep v ničemer ne napada, da dolžnikov ugovor ni bil obrazložen, zaradi česar je pritožbeno sodišče v okviru pravilne uporabe materialnega prava preizkusilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v skladu z drugim odstavkom 53. člena ter v zvezi s 61. členom ZIZ. Ugovor pa je obrazložen takrat, kadar dolžnik v njem zatrjuje tista pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih bi v morebitnem nadaljnjem pravdnem postopku lahko dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka in če za ta dejstva predloži ali predlaga dokaze. Zato je neobrazložen lahko samo takšen ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oz. ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00000502
KZ-1 člen 186, 186/1, 187, 187/1.. ZKP člen 394, 394/1.
kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog - kaznivo dejanje neopravičene proizvodnje in prometa z mamili - dokazovanje z indici - delna oprostilna sodba
Tudi po oceni pritožbenega sodišča izvedeni dokazi ne zadoščajo za zaključek, da je obdolženec storil to dejanje. Ker za pravilno ugotovitev dejanskega stanja pri tem dejanju ni bila potrebna ponovna izvedba že izvedenih dokazov, zadoščala pa je zgolj ponovna presoja že ugotovljenih dejstev, se je pritožbeno sodišče odločilo, da v skladu z določbo petega odstavka 392. člena ZKP napadene sodbe v tem delu ne razveljavi, pač pa ravna skladno z določbo prvega odstavka 394. člena ZKP.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00003246
ZP-1 člen 113a, 113a/1. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
postopek začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - odločanje o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - rok za vložitev predloga
Petdnevni rok iz prvega odstavka 113.a člena ZP-1 ni prekluzivni rok po ZP-1, temveč za prekrškovni organ predstavlja rok, določen za opravo določenega procesnega dejanja, in s potekom katerega ne nastopijo prekluzivni učinki v smislu izgube pravice, kar je značilnost zakonsko določenih prekluzivnih rokov.
nepremoženjska škoda - podlage odškodninske odgovornosti - krivdna odgovornost - protipravno ravnanje - padec na stopnicah - vzročna zveza - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - manjkajoča trditvena podlaga - nedovoljene pritožbene novote
Trditveno in dokazno breme o okoliščinah škodnega dogodka oziroma vzročni zvezi je bilo na tožniku. Tožnik v pravočasni trditveni podlagi ni navajal, da pri vstopu v stanovanje ni imel nikakršne možnosti pri izbiri neustreznih copatov brez usnjenega podplata, ker je ravnal po navodilu lastnice. Ni pravočasno očital zavarovanki toženke, da mu je zagotovila neustrezno obutev za hojo po spornih stopnicah. To je začel navajati šele v pripombah zoper izvedensko mnenje, ko je izvedenec izpostavil okoliščine, ki lahko vplivajo na drsnost in s tem vzrok za padec, kar je bilo prepozno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00003196
ZZZDR člen 178, 178/2, 178/3, 179, 180, 185, 185/3, 211, 212. ZPP člen 81, 81/2.
zastopanje procesno nesposobne stranke - zakoniti zastopnik - skrbništvo - skrbnik za poseben primer - center za socialno delo kot skrbnik - postavitev skrbnika za poseben primer - privolitev skrbnika - naloge skrbnika - ustrezno pravno znanje - učinkovito varstvo pravic in pravnih interesov
Privolitev osebe, ki bo postavljena za skrbnika za posebni primer, je potrebna v primeru, ko skrbnika za posebni primer postavi Center za socialno delo, ne pa tudi v primeru, ko je kot skrbnik za posebni primer postavljen Center za socialno delo.
JAVNI RED IN MIR - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00002771
KZ-1 člen 300, 300/1. ZKP člen 10, 10/1, 357, 357-3, 372, 372-3, 387, 394, 394/1. URS člen 31.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - res iudicata - prekršek in kaznivo dejanje - plačilni nalog prekrškovnega organa - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - sprememba sodbe
Zoper isto osebo za kaznivo dejanje, o katerem že obstaja pravnomočna sodba (res iudicata), se ne sme znova meritorno odločati, v kolikor očitano dejanje temelji na identičnih ali enakih dejstvih, kot tista, ki so bila podlaga predhodno razsojene stvari. To jamstvo mora biti v temelju zagotovljeno tudi, kadar je zoper posameznika še pred uvedbo kazenskega postopka že tekel prekrškovni postopek, ki je bil pravnomočno končan, če narava dejanja in teža predpisane sankcije za prekršek kažeta na to, da je šlo v resnici za kaznivo ravnanje, ki ima naravo "kaznivega dejanja", iz opisa prekrška pa je razvidno, da temelji na identičnih ali bistveno enakih dejstvih kot je očitano dejanje, ki je predmet kazenskega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00003387
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 61, 61/1, 358, 358-4. SPZ člen 83.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - pravica odstraniti veje - prevzem kazenskega pregona
S tem, ko je obdolženec porezal vrhove cipres v sosedovi živi meji, jih je poškodoval in s tem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. Vendar je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja (glede na težo kaznivega dejanja, praktično izostanek škodljivih posledic ter okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno) in posledicami, ki bi jih obsodba povzročila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000823
OZ člen 364, 369.
posojilno razmerje - posojilna pogodba - sporno dejansko stanje - prejem posojila - dokazna ocena - visečnost pravde (litispendenca) - pripoznava dolga - začetek teka zastaranja - zastaranje terjatve iz posojilne pogodbe - splošni zastaralni rok
Potrdilo z dne 29. 3. 2011, ki sta ga podpisali pravdni stranki, podpisa pa sta bila overjena pri notarju, potrjuje obstoj posojilnega razmerja, kot ga v tem postopku zatrjuje tožnica.
Zaostritev procesne discipline deluje v smeri zagotavljanja sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Prav tako ni mogoče odrekati razumnosti ureditvi, ki določa, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Glede na takšno določbo bi moral pravni pouk sodišča prve stopnje vsebovati tudi opozorilo oziroma pojasnilo, da mora biti podpis pritožnika izviren. V nasprotnem primeru je namreč prekomerno poseženo v pravico pravdne stranke do sodnega varstva in v pravico do pritožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000847
ZPP člen 207, 208. ZNP člen 8, 9, 124, 125.
postopek delitve solastnine - prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - predhodno vprašanje - ureditev meje - ustanovitev služnosti
Predlagana je delitev z razstavitvijo poti na dva dela: po posameznih geodetsko že oblikovanih parcelah. Za presojo, ali je stvar deljiva na predlagani način, postopek ureditve meje med obravnavanima parcelama in nasproti drugim parcelam, na katere obstoječa pot v naravi meji, ni predhodno vprašanje.
nepopolna tožba - poziv sodišča k dopolnitvi tožbe - odpoved pooblastila - opravljanje nujnih dejanj za stranko po odpovedi pooblastila - ponoven poziv - dopolnitev nepopolne tožbe - rok za dopolnitev - pravna narava roka - tek roka med sodnimi počitnicami - opravljanje nadaljnjih dejanj - nov pooblaščenec - zavrženje tožbe kot nepopolne
S tem, ko je sodišče prve stopnje dopustilo nadaljnjo izmenjavo vlog, v katerih sta stranki navajali dejstva, je dopustilo tudi možnost naknadne dopolnitve tožbe. Zavrženje tožbe zaradi njene nepopolnosti sodi v začetno fazo postopka, oz. v fazo, v kateri jo tožeča stranka lahko pričakuje. Sodišče mora o tem, ali se je stranka pravočasno in pravilno odzvala na poziv za dopolnitev tožbe, odločati takoj, saj se postopek lahko nadaljuje šele na podlagi popolne in pravočasne tožbe.
OZ člen 174, 174/2, 175. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - premoženjska škoda - premoženjska škoda zaradi izgubljenega dohodka - škoda zaradi izgube zaslužka - bodoča škoda - odškodnina v obliki rente - normalen tek stvari - mejni prag zadostne verjetnosti - sprememba prisojene odškodnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe
O povrnitvi bodoče škode zaradi izgube zaslužka se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka, in ne na podlagi stanja, ki je po škodnem dogodku.
Čeprav pisni akt o prenosu pravice uporabe na pravno prednico MOL ni bil sklenjen, je z opustitvijo posesti verjetno med XS in pravno prednico MOL obstajalo soglasje volj o prenosu pravice uporabe na pravno prednico MOL, saj je slednja med in po rekonstrukciji objekta z objektom dejansko razpolagala. Pa tudi sicer je odsotnost posesti v času družbene lastnine pri družbeno pravnih osebah, kar je XS tudi bila, praviloma izključevala pravico uporabe oziroma je pomenila njeno prenehanje. Pravica uporabe je bila zasnovana kot izrazito ekonomska kategorija, neločljivo in organsko je bila vezana na njeno ekonomsko bistvo. Vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev te pravice in se je lahko prenašala tudi izvenknjižno. Vpis v zemljiški knjigi v korist pravne naslednice XS ob uveljavitvi ZLNDL torej ni odražal pravega stanja pripadnosti pravice uporabe v družbeni lastnini, saj je še pred uveljavitvijo ZLNDL izgubila posest in s tem materialnopravno upravičenje do posesti, medtem ko je pravna prednica občine ob in po rekonstrukciji objekta izvrševala stvarno pravna upravičenja na objektu.