neupravičena pridobitev - zahtevek za plačilo uporabnine - skupno premoženje - nezmožnost uporabe nepremičnine - zahteva za souporabo nepremičnine - izselitev iz skupnega stanovanja - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja - privolitev v prikrajšanje
Ker je sodišče prve stopnje verjelo tožnici in sinovoma, da je toženec nad tožnico izvajal psihično in fizično nasilje, je stališče izpodbijane sodbe, da zatrjevano nasilje, ogroženost in strah ne pomenijo razloga, da se tožnica ne bi mogla na toženca obrniti z zahtevo za souporabo stanovanja in z njim stanovanje souporabljati, materialnopravno zmotno. Zaradi tega so materialnopravno zmotni zaključki izpodbijane sodbe, da je tožnica souporabo stanovanja prostovoljno opustila, da je v zatrjevano prikrajšanje privolila in da je bilo toženčevo nasilje vzdržno.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1, 8. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 17, 17/1. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 833.
evropski plačilni nalog - distribucijska pogodba - pogodba o opravljanju storitev - mednarodna pristojnost - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - pravica do izjave - trditvena podlaga - kraj izpolnitve obveznosti - slovenska jurisdikcija - odpravnina - pasivna legitimacija - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča
Tožena stranka je tista, ki je vložila ugovor o nepristojnosti in v njem je imela možnost zatrjevati neobstoj slovenske jurisdikcije, zato je sodišče prve stopnje, glede nato, da se je postopek začel s predlogom za izdajo evropskega plačilnega naloga, upravičeno toženi stranki omogočilo vložitev prve obrazložene vloge, s katero je lahko odgovorila na ugovor o nepristojnosti oziroma utemeljila obstoj slovenske jurisdikcije. Tako je bilo obema strankama omogočena pravica izjaviti se o mednarodni pristojnosti in očitek o kršitvi načela kontradiktornosti ni utemeljen.
Tožeča stranka v predmetnem postopku vtožuje plačilo odpravnine iz naslova prenehanja distribucijske pogodbe na podlagi 833. člena OZ. Glede na to sporna terjatev temelji na zatrjevanih opravljenih storitvah tožeče stranke za toženo stranko, zato je upoštevaje drugo alinejo točke (b) prvega odstavka 7. člena BU I podana mednarodna pristojnost sodišča RS, saj so bile vse zatrjevane aktivnosti tožeče stranke v zvezi z blagom, ki ga je kupila od tožene stranke, opravljene na območju RS.
Tožnikova dolžnost je bila, da z ustrezno vročitvijo poskuša doseči, da bo toženka s pisanji seznanjena. To je glede na predložena dokazila tudi storil. Ni pa njegova dolžnost, da zagotovi dejansko seznanjenost toženke s pisanji, še posebej, če toženka pošte ne dviguje. Tožnik je izkazal, da je toženki poslal opomin pred tožbo, ki pa ga slednja ni sprejela, zato se je dokazno breme glede razlogov za nesprejem pisanja prevalilo nanjo.
OZ člen 174, 174/2, 175. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - premoženjska škoda - premoženjska škoda zaradi izgubljenega dohodka - škoda zaradi izgube zaslužka - bodoča škoda - odškodnina v obliki rente - normalen tek stvari - mejni prag zadostne verjetnosti - sprememba prisojene odškodnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe
O povrnitvi bodoče škode zaradi izgube zaslužka se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka, in ne na podlagi stanja, ki je po škodnem dogodku.
ZFPPIPP člen 14, 14/3, 14/3-1, 14/5, 121, 121/1, 136, 152, 152/7, 221b, 221b/2, 221b/4, 221d, 221d/4, 232, 232/1, 232/1-1, 232/4, 242, 242/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 125.
izpodbijanje zakonske domneve - odprava insolventnosti - razmerje med stečajnim postopkom in poenostavljeno prisilno poravnavo - potrjena poenostavljena prisilna poravnava - prekinitev predhodnega stečajnega postopka - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka - obstoj insolventnosti - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - pravni interes za pritožbo - pritožba zoper obrazložitev
Določba sedmega odstavka 152. člena ZFPPIPP se v primeru pravnomočno potrjene poenostavljene prisilne poravnave smiselno ne uporablja, zato na podlagi poenostavljene prisilne poravnave, ki je bila potrjena v času prekinjenega predhodnega stečajnega postopka, sodišče tudi nima podlage za zavrženje upničinega predloga za začetek stečajnega postopka.
V skladu z določbo četrtega odstavka 221.b člena ZFPPIPP poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za navadne terjatve, ki jih dolžnik navede v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena tega zakona.
Upniku kot predlagatelju stečajnega postopka je sodišče prve stopnje v nadaljevanem postopku odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, po potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, pravilno dalo možnost, da dokaže, da dolžnik kljub domnevi prenehanja insolventnosti s pravnomočnostjo sklepa o doseženi poenostavljeni prisilni poravnavi z upniki iz posodobljenega seznama navadnih terjatev, insolventnosti ni odpravil.
ZPP člen 7, 243, 247, 247/1, 285, 339, 339/2, 339/2-8.
prisotnost stranke pri ogledu z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - neprimeren dokaz - materialno procesno vodstvo - razjasnjevaljna dolžnost sodišča - sklepčnost - kršitev prodajne pogodbe - prodajna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - zahtevek na znižanje plačila - povračilo škode - pravno priznana oblika škode - poslovna škoda - predčasno plačilo obrokov leasinga - vzročna zveza - ogled izvedenca
Zgolj izvedenec je bil torej tisti, ki je sodišču prve stopnje lahko posredoval informacije o tem, ali ima plovilo napake, ki jih navaja tožeča stranka v tožbi in ostalih vlogah, oziroma katere od zatrjevanih napak so v resnici prisotne. To pa pomeni, da izvedba dokazov z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožeče stranke in predlaganih prič ne bi mogla nadomestiti pomanjkljive strankine aktivnosti v zvezi s podajanjem pripomb na izvedeniško mnenje v smislu, katere napake še niso bile ugotovljene, ker si jih izvedenec ni ogledal.
Škoda zaradi izgube letnika (kot jo opiše tožeča stranka) ni pravno priznana oblika škode.
Če tožeča stranka ugotovitvam iz dopolnitve izvedenskega mnenja ni oporekala v postopku pred sodiščem prve stopnje, teh ugotovitev (ki jih je sodišče prve stopnje v celoti sprejelo po tem, ko jih je dokazno ocenilo), ne more izpodbiti niti z obravnavano pritožbo. Že v postopku na prvi stopnji se je namreč imela možnost izjaviti o ugotovitvah iz dopolnitve izvedenskega mnenja, pa tega ni storila.
URS člen 14, 14/2, 54, 54/1. ZPP člen 286b, 410, 410/2, 421, 421/4. ZZZDR člen 106.
razmerja med starši in otroki - stiki - stiki med starši in otroki - pravica do stikov - sprememba stikov - obseg stikov - določitev obsega stikov - otrokova korist - največja korist otroka - volja otroka - izjava mladoletnega otroka - seznanitev staršev z vsebino razgovora - spremenjene razmere - izvedenec klinične psihologije - izvedensko mnenje
Mladoletni A. je tako sodnemu izvedencu klinične psihologije kot tudi svoji zagovornici izrazil željo, da se obseg stikov z očetom zmanjša, vendar pa sodišče prve stopnje pravilno svoje odločitve ni oprlo na njegovo izraženo željo in je pri tem pravilno izhajalo iz prepričljivega izvedeniškega mnenja, da je A. želja posledica vpliva materinih izjav in njenih sugestij. Če je izražena volja otroka v nasprotju z njegovimi koristmi, zlasti še, če je posledica sugestij roditelja, se takšna volja otroka ne upošteva.
elektronsko poslovanje na trgu - odgovornost ponudnika storitev gostiteljstva - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Razlaga 11. člena ZEPT, kot jo je podalo prvostopno sodišče, je pravilna. Navedena zakonska določba določa imuniteto ponudnika storitev gostiteljstva (za civilne in kazenske postopke), dokler ne izve za protipravno naravo vsebin, ki jih shranjuje. To pomeni, da ponudnik storitev ne more biti (civilno ali kazensko) odgovoren za podatke, ki jih shranjuje na zahtevo prejemnika storitve, ki ne deluje v okviru njegovih pooblastil ali pod njegovim nadzorom, dokler mu ni znana protipravna narava teh vsebin. Če ponudnik, ko izve za protipravnost vsebin, obvestilo o protipravnosti vsebin, ki jih gosti za druge, upošteva in vsebine odstrani ali onemogoči dostop do njih, skladno z določbo ZEPT ne more biti spoznan za civilno ali kazensko odgovornega za morebitno protipravnost vsebin. Če obvestila o protipravnosti ne upošteva, ponudnik storitev ni kar samodejno in mimo ustreznih sodnih postopkov odgovoren za te vsebine. V takem primeru ponudnik storitev nase prevzame tveganje, da bodo v prihodnosti pristojna civilna ali kazenska sodišča poleg avtorja (v obravnavanem primeru drugega toženca) tudi njega spoznala za odgovornega zaradi protipravnosti teh vsebin v skladu s splošnimi pravili civilnega ali kazenskega prava. Zato je zmotno stališče pritožnice, ki določbo 11. člena ZEPT razlaga tako, da ravnanje v nasprotju z določbami ZEPT ne more biti podlaga za (odškodninsko) odgovornost ponudnika storitev - toženke.
preživnina - sprememba višine preživnine - bistveno spremenjene okoliščine
V zvezi s 132. členom ZZZDR, kot pravno podlago za spremembo z izvršilnim naslovom (kar je tudi sodna poravnava) določene preživnine, je sodna praksa že zavzela stališče, da morajo spremembe na strani preživninskega upravičenca ali preživninskega zavezanca biti bistvene, da je mogoče poseči v obstoječe preživninsko razmerje. Šele ko in če sodišče ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca bistveno spremenile, lahko pristopi k ponovnem odmerjanju preživnine.
Glede na to, da je sodba, s katero mu je bila naložena obveznost povrnitve škode oškodovanki postala pravnomočna dne 14. 12. 2015, obsojeni pa tudi do uvedbe osebnega stečaja dne 19. 5. 2016 ni povrnil oškodovani družbi prav ničesar, je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje, da tega ni storil zaradi uvedbe osebnega stečaja. Ta je bil namreč uveden, ko je prvotni rok za izpolnitev obveznosti, določen s sodbo prvostopnega sodišča z dne 14. 12. 2015, že iztekel (14. 3. 2016).
Toženec si prihaja v logično nasprotje, ko trdi, da je bil s tožnikom dogovorjen, da za delo in stroške prejme različne kmetijske stroje, ki jih pri tem potrebuje, poleg tega pa želi še plačilo svojega dela v denarju. Tudi toženec tega dogovora ni dokazal in sedaj zaman želi dokazno oceno, ki je prepričljiva, prikazati kot nasprotje med tem, kar se navaja v sodbi, in med zapisniki o zaslišanjih.
nepopolna tožba - poziv sodišča k dopolnitvi tožbe - odpoved pooblastila - opravljanje nujnih dejanj za stranko po odpovedi pooblastila - ponoven poziv - dopolnitev nepopolne tožbe - rok za dopolnitev - pravna narava roka - tek roka med sodnimi počitnicami - opravljanje nadaljnjih dejanj - nov pooblaščenec - zavrženje tožbe kot nepopolne
S tem, ko je sodišče prve stopnje dopustilo nadaljnjo izmenjavo vlog, v katerih sta stranki navajali dejstva, je dopustilo tudi možnost naknadne dopolnitve tožbe. Zavrženje tožbe zaradi njene nepopolnosti sodi v začetno fazo postopka, oz. v fazo, v kateri jo tožeča stranka lahko pričakuje. Sodišče mora o tem, ali se je stranka pravočasno in pravilno odzvala na poziv za dopolnitev tožbe, odločati takoj, saj se postopek lahko nadaljuje šele na podlagi popolne in pravočasne tožbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002173
ZKP člen 365, 365/1. KZ-1 člen 48.
izvirnik in pisni odpravek sodbe - popravni sklep - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - kategorije motornih vozil
Ker sodišče prve stopnje že ob ustni razglasitvi sodbe ni ustrezno konkretiziralo kategorije motornih vozil v izrečeni stranski kazni prepovedi vožnje motornega vozila, v pisnem odpravku sodbe ni šlo za očitno pisno pomoto, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnici z zavrnitvijo predloga za oprostitev celotnega plačila sodne takse tudi ni bila kršena njena pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Poudariti velja, da že odlog plačila sodne takse pomeni, da bo o zadevi vsebinsko odločeno. Ko sodišče dovoli stranki odlog plačila sodne takse, njeno plačilo namreč ni več procesna predpostavka za obravnavanje vloge (po 105.a členu ZPP). Sodišče jo je dolžno obravnavati, čeprav stranka ne plača takse v roku, za katerega ji je bilo plačilo odloženo. V poštev pride samo prisilna izterjava neplačane sodne takse. Postopek se torej po izdaji sklepa o odlogu plačila sodne takse nadaljuje, ne glede na to, da sodna taksa za vlogo še ni bila plačana. Že iz tega razloga je očitana kršitev pravice do sodnega varstva neutemeljena. Dodati velja, da Ustava sicer res v 23. členu zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega varstva, kar pomeni, da višina sodnih stroškov osebam slabega premoženjskega stanja ne sme predstavljati nepremostljive ovira za dostop do sodišča. Toda pristop do sodišča ni nesorazmerno otežen, saj je ustavna pravica do sodnega varstva stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, ustrezno zagotovljena prek določb II. poglavja ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks. Vendar je stranko mogoče plačila sodnih taks oprostiti le ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev (predvidenih v 11. členu ZST-1). Kadar teh pogojev ne izpolnjuje (kot v obravnavani zadevi), zatrjevano plačilo sodne takse ne more pomeniti nesorazmernega oteževanja in kršitev pravice do sodnega varstva, kot neutemeljeno navaja pritožnica.
odgovornost delodajalca za delavca - zdravniška/strokovna napaka - protipravno dejanje - trditveno in dokazno breme - izvedenec medicinske stroke
Opustitev antibiotične profilakse pri kirurških posegih na hrbtenici, ki je bila v nasprotju z običajno prakso v takratnem obdobju in bi lahko zmanjšala nastanek zapleta z vnetjem medvretenčne ploščice najmanj za polovico, predstavlja nedopustno, nestrokovno ravnanje, za katerega zdravstvena ustanova odgovarja.
končanje stečajnega postopka - posebna stečajna masa - delitveni načrt - oškodovanje upnikov - nerealna prodajna cena - odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - ocena vrednosti premičnega premoženja
Ker gre glede na pravnomočni sklep o nezavezujočem zbiranju ponudb za prodajo opreme, vredne manj od 15.000,00 EUR, lahko vrednost tega premoženja oceni upravitelj. Iz podatkov v spisu ni razvidno, da upravitelj premoženja ne bi prodal na način, ki je primeren glede na lastnosti tega premoženja. Glede na to, da je premoženje že prodano za 280,00 EUR, nadaljnje preverjanje podatkov o pravi tržni vrednosti prodajane opreme ni smotrno. Končno je prava tržna vrednost tista, ki se oblikuje na trgu, to je vrednost, ki so jo kupci pripravljeni plačati za predmet prodaje. Če pritožnik meni, da so bili (ločitveni) upniki oškodovani, je v prvem odstavku 102. člena ZFPPIPP določena odškodninska odgovornost upravitelja upnikom za škodo, ki jim jo ta povzroči s kršitvijo svojih obveznosti.
ZJSRS člen 21d, 21f, 26a, 28. OZ člen 280, 280/2, 419. ZIZ člen 21.
plačilo preživnine - nadomestilo preživnine - subrogacija - obvestilo o subrogaciji in vstopu sklada v položaj otroka - prehod terjatve - zakonite zamudne obresti - izvršilni naslov
Upnik nima izvršilnega naslova za izterjavo zakonitih zamudnih obresti od posameznih zapadlih zneskov nadomestila preživnine. Pravica do zakonitih zamudnih obresti ne izhaja iz odločbe z dne 16. 1. 2014, v kateri je v 4. točki izreka zapisana le dolžnost sklada od preživninskega zavezanca izterjati izplačana sredstva s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneskov izplačanih nadomestil preživnine za čas od dneva vsakega izplačila nadomestila preživnine do vračila. V skladu s 21. členom ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem poleg upnika in dolžnika navedeni tudi predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Tem zahtevam odločba sklada glede zakonitih zamudnih obresti ne zadošča. Seveda to ne pomeni, da upnik do zakonitih zamudnih obresti ni upravičen, vendar njegova pravica, ki temelji na 28. členu ZJSRS, sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo za zakonite zamudne obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje (sklep II Ips 128/2004 in II Ips 68/2005).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00003246
ZP-1 člen 113a, 113a/1. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
postopek začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - odločanje o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - rok za vložitev predloga
Petdnevni rok iz prvega odstavka 113.a člena ZP-1 ni prekluzivni rok po ZP-1, temveč za prekrškovni organ predstavlja rok, določen za opravo določenega procesnega dejanja, in s potekom katerega ne nastopijo prekluzivni učinki v smislu izgube pravice, kar je značilnost zakonsko določenih prekluzivnih rokov.
Zastavni upnik je, upoštevajoč njegovo obveznost priglasitve terjatve, upravičen do povrnitve stroškov priglasitve, vendar ne na podlagi določbe 38. člena ZIZ, ki zastavnega upnika ne šteje kot upnika v smislu določb ZIZ. Zastavni upnik je torej udeleženec postopka in ker ZIZ v 38. členu vprašanja povrnitve teh stroškov ne ureja, se v tem primeru smiselno uporablja določba 154. člena ZPP. Zastavnemu upniku je zato treba priznati stroške udeležbe na naroku (oz. obrazložene vloge v tem primeru), in sicer glede na uspeh v postopku, o čemer se odloča v razdelitvenem sklepu.
Toženec svojih zatrjevanj o neustreznosti kupljene gostinske opreme ni z ničemer izkazal. V postopku je imel možnost na narokih podati svoje videnje zadeve, ki pa se jih kljub pravilno izkazanim vabilom neupravičeno ni udeležil.