JAVNI RED IN MIR - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00002771
KZ-1 člen 300, 300/1. ZKP člen 10, 10/1, 357, 357-3, 372, 372-3, 387, 394, 394/1. URS člen 31.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - res iudicata - prekršek in kaznivo dejanje - plačilni nalog prekrškovnega organa - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - sprememba sodbe
Zoper isto osebo za kaznivo dejanje, o katerem že obstaja pravnomočna sodba (res iudicata), se ne sme znova meritorno odločati, v kolikor očitano dejanje temelji na identičnih ali enakih dejstvih, kot tista, ki so bila podlaga predhodno razsojene stvari. To jamstvo mora biti v temelju zagotovljeno tudi, kadar je zoper posameznika še pred uvedbo kazenskega postopka že tekel prekrškovni postopek, ki je bil pravnomočno končan, če narava dejanja in teža predpisane sankcije za prekršek kažeta na to, da je šlo v resnici za kaznivo ravnanje, ki ima naravo "kaznivega dejanja", iz opisa prekrška pa je razvidno, da temelji na identičnih ali bistveno enakih dejstvih kot je očitano dejanje, ki je predmet kazenskega postopka.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnici z zavrnitvijo predloga za oprostitev celotnega plačila sodne takse tudi ni bila kršena njena pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Poudariti velja, da že odlog plačila sodne takse pomeni, da bo o zadevi vsebinsko odločeno. Ko sodišče dovoli stranki odlog plačila sodne takse, njeno plačilo namreč ni več procesna predpostavka za obravnavanje vloge (po 105.a členu ZPP). Sodišče jo je dolžno obravnavati, čeprav stranka ne plača takse v roku, za katerega ji je bilo plačilo odloženo. V poštev pride samo prisilna izterjava neplačane sodne takse. Postopek se torej po izdaji sklepa o odlogu plačila sodne takse nadaljuje, ne glede na to, da sodna taksa za vlogo še ni bila plačana. Že iz tega razloga je očitana kršitev pravice do sodnega varstva neutemeljena. Dodati velja, da Ustava sicer res v 23. členu zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega varstva, kar pomeni, da višina sodnih stroškov osebam slabega premoženjskega stanja ne sme predstavljati nepremostljive ovira za dostop do sodišča. Toda pristop do sodišča ni nesorazmerno otežen, saj je ustavna pravica do sodnega varstva stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, ustrezno zagotovljena prek določb II. poglavja ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks. Vendar je stranko mogoče plačila sodnih taks oprostiti le ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev (predvidenih v 11. členu ZST-1). Kadar teh pogojev ne izpolnjuje (kot v obravnavani zadevi), zatrjevano plačilo sodne takse ne more pomeniti nesorazmernega oteževanja in kršitev pravice do sodnega varstva, kot neutemeljeno navaja pritožnica.
najemna pogodba - odprava napak - unovčitev bančne garancije - prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - združitev postopka - dokazi, izvedeni v drugem postopku - enako dejansko stanje
Pritožba utemeljeno opozarja, da ekonomičnost postopka, na katero se je prvostopno sodišče tudi sklicevalo, ne predstavlja niti zakonitega niti racionalnega razloga za prekinitev postopka. Okoliščina namreč, da oba zahtevka temeljita na enakem dejanskem stanju in da je zato treba v obeh zadevah izvesti enak dokazni postopek, ne upravičuje prekinitve postopka. Prav ima pritožba, da od takšne prekinitve postopka tudi ne bi bilo zanesljivih koristi, saj se lahko dokazi, izvedeni v drugem pravdnem postopku, upoštevajo le, če obe stranki s tem soglašata. Ekonomičnost postopka zaradi izvedbe istih dokazov zagotavlja drug procesni akt: združitev obeh postopkov v skupno obravnavanje.
Pritožbeno sodišče po vpogledu v zadevo VII Pg 5942/2013 (I Cpg 113/2017) ugotavlja, da tožeča stranka (tožena stranka v citiranem postopku) ni specificirala, katero škodo po katerih računih je z unovčenjem bančne garancije pokrila, pač pa je uveljavljala škodo po vseh treh računih in tako prepustila sodišču, da odloči, če in do povračila katere konkretne škode je tožeča stranka upravičena. Kar pa pomeni, da je vprašanje obstoja odškodninske terjatve tožeče stranke predhodno vprašanje v zadevi VII Pg 5942/2013, ker je zahtevek iz naslova neupravičeno unovčene bančne garancije odvisen od njegove rešitve. Ne pa tudi obratno.
plačilo sodne takse za pritožbo - dopustne pritožbene novote - premalo plačana sodna taksa za pritožbo
Navedbe druge toženke o plačilu takse (z dokazili) predstavljajo dopustne pritožbene novote.
V primeru, ko je zaradi pomote pri vnosu zneska nakazila sodna taksa premalo plačana v tako minimalnem znesku (1 EUR), kot je bila ta v konkretnem primeru, bi morala biti stranka izrecno opozorjena.
Tožnikova dolžnost je bila, da z ustrezno vročitvijo poskuša doseči, da bo toženka s pisanji seznanjena. To je glede na predložena dokazila tudi storil. Ni pa njegova dolžnost, da zagotovi dejansko seznanjenost toženke s pisanji, še posebej, če toženka pošte ne dviguje. Tožnik je izkazal, da je toženki poslal opomin pred tožbo, ki pa ga slednja ni sprejela, zato se je dokazno breme glede razlogov za nesprejem pisanja prevalilo nanjo.
izvršba na nepremičnine - izstavitev listine primerne za vpis v zemljiško knjigo - zavrnitev predloga za izvršbo
Če upnik ne uspe pridobiti listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika (tretji in peti odstavek 168. člena ZIZ). Pot pravde upnik ohrani tudi, če predloži listine, za katere sodišče presodi, da niso ustrezne. Razlaga sodišča prve stopnje, po kateri mora upnik že v prvem koraku izbrati eno ali drugo pot in ob neuspešnosti prve poti nositi breme izbire z zavrnitvijo predloga za izvršbo, upnika prekomerno omejuje pri uresničevanju njegove pravice do izvršbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK00007585
OZ člen 633, 639.. ZPP člen 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pogodba o delu - napake dela - grajanje napak - ponovno grajanje novih oziroma neodpravljenih napak
Četudi je tožena stranka, kot naročnik, ugotovila, da tudi s tem ponovnim čiščenjem prostori niso bili kvalitetno očiščeni, ni bila dolžna (ponovno) postopati po 633. členu OZ in (ponovno) uveljavljati jamčevalne zahtevke po 639. členu OZ, saj ni šlo za napako pri opravljenih storitvah, ampak za (še vedno) neodpravljeno že reklamirano napako.
preživnina - sprememba višine preživnine - bistveno spremenjene okoliščine
V zvezi s 132. členom ZZZDR, kot pravno podlago za spremembo z izvršilnim naslovom (kar je tudi sodna poravnava) določene preživnine, je sodna praksa že zavzela stališče, da morajo spremembe na strani preživninskega upravičenca ali preživninskega zavezanca biti bistvene, da je mogoče poseči v obstoječe preživninsko razmerje. Šele ko in če sodišče ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca bistveno spremenile, lahko pristopi k ponovnem odmerjanju preživnine.
nepremoženjska škoda - podlage odškodninske odgovornosti - krivdna odgovornost - protipravno ravnanje - padec na stopnicah - vzročna zveza - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - manjkajoča trditvena podlaga - nedovoljene pritožbene novote
Trditveno in dokazno breme o okoliščinah škodnega dogodka oziroma vzročni zvezi je bilo na tožniku. Tožnik v pravočasni trditveni podlagi ni navajal, da pri vstopu v stanovanje ni imel nikakršne možnosti pri izbiri neustreznih copatov brez usnjenega podplata, ker je ravnal po navodilu lastnice. Ni pravočasno očital zavarovanki toženke, da mu je zagotovila neustrezno obutev za hojo po spornih stopnicah. To je začel navajati šele v pripombah zoper izvedensko mnenje, ko je izvedenec izpostavil okoliščine, ki lahko vplivajo na drsnost in s tem vzrok za padec, kar je bilo prepozno.
Zastavni upnik je, upoštevajoč njegovo obveznost priglasitve terjatve, upravičen do povrnitve stroškov priglasitve, vendar ne na podlagi določbe 38. člena ZIZ, ki zastavnega upnika ne šteje kot upnika v smislu določb ZIZ. Zastavni upnik je torej udeleženec postopka in ker ZIZ v 38. členu vprašanja povrnitve teh stroškov ne ureja, se v tem primeru smiselno uporablja določba 154. člena ZPP. Zastavnemu upniku je zato treba priznati stroške udeležbe na naroku (oz. obrazložene vloge v tem primeru), in sicer glede na uspeh v postopku, o čemer se odloča v razdelitvenem sklepu.
OZ člen 174, 174/2, 175. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - premoženjska škoda - premoženjska škoda zaradi izgubljenega dohodka - škoda zaradi izgube zaslužka - bodoča škoda - odškodnina v obliki rente - normalen tek stvari - mejni prag zadostne verjetnosti - sprememba prisojene odškodnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe
O povrnitvi bodoče škode zaradi izgube zaslužka se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka, in ne na podlagi stanja, ki je po škodnem dogodku.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1, 8. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 17, 17/1. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 833.
evropski plačilni nalog - distribucijska pogodba - pogodba o opravljanju storitev - mednarodna pristojnost - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - pravica do izjave - trditvena podlaga - kraj izpolnitve obveznosti - slovenska jurisdikcija - odpravnina - pasivna legitimacija - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča
Tožena stranka je tista, ki je vložila ugovor o nepristojnosti in v njem je imela možnost zatrjevati neobstoj slovenske jurisdikcije, zato je sodišče prve stopnje, glede nato, da se je postopek začel s predlogom za izdajo evropskega plačilnega naloga, upravičeno toženi stranki omogočilo vložitev prve obrazložene vloge, s katero je lahko odgovorila na ugovor o nepristojnosti oziroma utemeljila obstoj slovenske jurisdikcije. Tako je bilo obema strankama omogočena pravica izjaviti se o mednarodni pristojnosti in očitek o kršitvi načela kontradiktornosti ni utemeljen.
Tožeča stranka v predmetnem postopku vtožuje plačilo odpravnine iz naslova prenehanja distribucijske pogodbe na podlagi 833. člena OZ. Glede na to sporna terjatev temelji na zatrjevanih opravljenih storitvah tožeče stranke za toženo stranko, zato je upoštevaje drugo alinejo točke (b) prvega odstavka 7. člena BU I podana mednarodna pristojnost sodišča RS, saj so bile vse zatrjevane aktivnosti tožeče stranke v zvezi z blagom, ki ga je kupila od tožene stranke, opravljene na območju RS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00000504
ZSpo člen 64, 64/1, 64/2, 64/3. ZLNDL člen 1, 1/2. URS člen 69. ZPP člen 214, 214/2.
lastninjenje športnih objektov v družbeni lastnini - lastninska pravica na športnih objektih - športni objekt občinskega pomena - družbena lastnina - nesporno dejstvo - pravica uporabe - javni interes v športu
Lastninjenje športnih objektov.
Zakonodajalec je kot primarnega nosilca lastninske pravice postavil društva: vsi športni objekti postanejo njihova last, razen če jih lokalna skupnost določi kot objekte občinskega pomena, pa še tu lahko društvo/fizična/pravna oseba (v nadaljevanju: prizadeti lastnik) uveljavlja svojo lastninsko pravico (v pravdi) in prepreči lastninjenje na lokalno skupnost. Iz jezikovne in logične razlage 64. člena ZSpo izhaja, da objekt, ki je razglašen za objekt lokalnega pomena, postane last lokalne skupnosti (še)le, če se prizadeti lastnik (1) lastninski pravici odreče, (2) svojega zahtevka ne priglasi v roku iz drugega odstavka in (3) po priglasitvi tega zahtevka ne izkaže svoje lastninske pravice na tem objektu. Ker se v obravnavani zadevi društvo kot prizadeti lastnik lastninski pravici ni odreklo, temveč je pravočasno priglasilo zahtevek, nato pa še v tej pravdi dokazalo, da je lastnik, občina to ne more biti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000871
ZVEtL člen 7, 7/3, 7/4, 7/4-1, 7/4-2, 7/4-3, 30, 30/6. ZFPPIPP člen 380, 424, 443. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 35.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003 - prostorski akti - sposobnost biti stranka - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe - načelo kontradiktornosti - pravni promet s funkcionalnim zemljiščem - ničnost pogodbe - poseg v pravice tretjih oseb
Izvedenec ni tisti, ki bi določil pripadajoče zemljišče, njegova pristojnost je le odgovoriti na vprašanja urbanistične stroke, ki se pojavijo pri uporabi zakonskih kriterijev po ZVEtL v vsakem konkretnem primeru in s tem pomagati sodišču pri njegovi končni odločitvi. Naloga sodišča pa je, da izvedensko mnenje oceni in, upoštevajoč celoten uspeh postopka, samo določi, kaj je pripadajoče zemljišče k stavbi.
Ker parcele, določene kot pripadajoče zemljišče, v času gradnje niso bile namenjene javni oz. splošni rabi, ni utemeljen pritožbeni očitek tretje udeleženke, da naj bi sama postala lastnica predmetnih nepremičnin z lastninjenjem po ZGJS in ne glede na napačne deklaratorne vpise v zemljiški knjigi.
Samostojno razpolaganje s pripadajočim zemljiščem ni dopustno, zato je po zakonu takšno razpolaganje nično.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00000502
KZ-1 člen 186, 186/1, 187, 187/1.. ZKP člen 394, 394/1.
kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog - kaznivo dejanje neopravičene proizvodnje in prometa z mamili - dokazovanje z indici - delna oprostilna sodba
Tudi po oceni pritožbenega sodišča izvedeni dokazi ne zadoščajo za zaključek, da je obdolženec storil to dejanje. Ker za pravilno ugotovitev dejanskega stanja pri tem dejanju ni bila potrebna ponovna izvedba že izvedenih dokazov, zadoščala pa je zgolj ponovna presoja že ugotovljenih dejstev, se je pritožbeno sodišče odločilo, da v skladu z določbo petega odstavka 392. člena ZKP napadene sodbe v tem delu ne razveljavi, pač pa ravna skladno z določbo prvega odstavka 394. člena ZKP.
ZIZ člen 24, 55, 55/1, 55/1-8, 110, 110/1, 119. OZ člen 306, 309.
prenehanje terjatve - sodni depozit - pogoji za sodni depozit - vrstni red zastavnih pravic
Dolžnica lahko izpolni svojo obveznost, zaradi poplačila katere se vodi izvršilni postopek, tudi izven izvršilnega postopka in nato v tem postopku uveljavlja ugovorni razlog izpolnitve obveznosti oziroma prenehanja obveznosti na drug način.
Ob uveljavljanju ugovornega razloga prenehanja terjatve s položitvijo izterjevanega zneska pri sodišču, v skladu z določbami OZ o sodnem depozitu, lahko upnik v izvršilnem postopku, ki se vodi za poplačilo te terjatve, uveljavlja, da je ta izpolnitev zaradi postavljenih pogojev za izročitev položenega zneska, nepravilna.
V konkurenci več upnikov, ki so pridobili zastavno pravico na isti terjatvi, se ti poplačajo po vrstnem redu, kot so pridobili prednostno poplačilno pravico.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002173
ZKP člen 365, 365/1. KZ-1 člen 48.
izvirnik in pisni odpravek sodbe - popravni sklep - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - kategorije motornih vozil
Ker sodišče prve stopnje že ob ustni razglasitvi sodbe ni ustrezno konkretiziralo kategorije motornih vozil v izrečeni stranski kazni prepovedi vožnje motornega vozila, v pisnem odpravku sodbe ni šlo za očitno pisno pomoto, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom.
odgovornost delodajalca za delavca - zdravniška/strokovna napaka - protipravno dejanje - trditveno in dokazno breme - izvedenec medicinske stroke
Opustitev antibiotične profilakse pri kirurških posegih na hrbtenici, ki je bila v nasprotju z običajno prakso v takratnem obdobju in bi lahko zmanjšala nastanek zapleta z vnetjem medvretenčne ploščice najmanj za polovico, predstavlja nedopustno, nestrokovno ravnanje, za katerega zdravstvena ustanova odgovarja.
končanje stečajnega postopka - posebna stečajna masa - delitveni načrt - oškodovanje upnikov - nerealna prodajna cena - odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - ocena vrednosti premičnega premoženja
Ker gre glede na pravnomočni sklep o nezavezujočem zbiranju ponudb za prodajo opreme, vredne manj od 15.000,00 EUR, lahko vrednost tega premoženja oceni upravitelj. Iz podatkov v spisu ni razvidno, da upravitelj premoženja ne bi prodal na način, ki je primeren glede na lastnosti tega premoženja. Glede na to, da je premoženje že prodano za 280,00 EUR, nadaljnje preverjanje podatkov o pravi tržni vrednosti prodajane opreme ni smotrno. Končno je prava tržna vrednost tista, ki se oblikuje na trgu, to je vrednost, ki so jo kupci pripravljeni plačati za predmet prodaje. Če pritožnik meni, da so bili (ločitveni) upniki oškodovani, je v prvem odstavku 102. člena ZFPPIPP določena odškodninska odgovornost upravitelja upnikom za škodo, ki jim jo ta povzroči s kršitvijo svojih obveznosti.
Da plačilo z napačno sklicno številko pomeni nepravočasno plačilo takse in posledično fikcijo umika pritožbe ne izhaja niti iz določbe 105.a člena ZPP niti iz določb ZST-1.
Tožena stranka potrdila o opravljenem plačilu ni predložila v predvidenem roku, vendar ji zaradi tega ni mogoče naprtiti posledic, določenih v tretjem odstavku 105.a člena ZPP.