URS člen 14, 14/2, 54, 54/1. ZPP člen 286b, 410, 410/2, 421, 421/4. ZZZDR člen 106.
razmerja med starši in otroki - stiki - stiki med starši in otroki - pravica do stikov - sprememba stikov - obseg stikov - določitev obsega stikov - otrokova korist - največja korist otroka - volja otroka - izjava mladoletnega otroka - seznanitev staršev z vsebino razgovora - spremenjene razmere - izvedenec klinične psihologije - izvedensko mnenje
Mladoletni A. je tako sodnemu izvedencu klinične psihologije kot tudi svoji zagovornici izrazil željo, da se obseg stikov z očetom zmanjša, vendar pa sodišče prve stopnje pravilno svoje odločitve ni oprlo na njegovo izraženo željo in je pri tem pravilno izhajalo iz prepričljivega izvedeniškega mnenja, da je A. želja posledica vpliva materinih izjav in njenih sugestij. Če je izražena volja otroka v nasprotju z njegovimi koristmi, zlasti še, če je posledica sugestij roditelja, se takšna volja otroka ne upošteva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000871
ZVEtL člen 7, 7/3, 7/4, 7/4-1, 7/4-2, 7/4-3, 30, 30/6. ZFPPIPP člen 380, 424, 443. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 35.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003 - prostorski akti - sposobnost biti stranka - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe - načelo kontradiktornosti - pravni promet s funkcionalnim zemljiščem - ničnost pogodbe - poseg v pravice tretjih oseb
Izvedenec ni tisti, ki bi določil pripadajoče zemljišče, njegova pristojnost je le odgovoriti na vprašanja urbanistične stroke, ki se pojavijo pri uporabi zakonskih kriterijev po ZVEtL v vsakem konkretnem primeru in s tem pomagati sodišču pri njegovi končni odločitvi. Naloga sodišča pa je, da izvedensko mnenje oceni in, upoštevajoč celoten uspeh postopka, samo določi, kaj je pripadajoče zemljišče k stavbi.
Ker parcele, določene kot pripadajoče zemljišče, v času gradnje niso bile namenjene javni oz. splošni rabi, ni utemeljen pritožbeni očitek tretje udeleženke, da naj bi sama postala lastnica predmetnih nepremičnin z lastninjenjem po ZGJS in ne glede na napačne deklaratorne vpise v zemljiški knjigi.
Samostojno razpolaganje s pripadajočim zemljiščem ni dopustno, zato je po zakonu takšno razpolaganje nično.
Zakonski opis kaznivega dejanja krive izpovedbe ne vsebuje individualno določenega oškodovanca. Za upravičenost prevzema kazenskega pregona od državnega tožilca je zato nujno, da je v dejstvenem opisu kaznivega dejanja oškodovanec najmanj poimenovan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002173
ZKP člen 365, 365/1. KZ-1 člen 48.
izvirnik in pisni odpravek sodbe - popravni sklep - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - kategorije motornih vozil
Ker sodišče prve stopnje že ob ustni razglasitvi sodbe ni ustrezno konkretiziralo kategorije motornih vozil v izrečeni stranski kazni prepovedi vožnje motornega vozila, v pisnem odpravku sodbe ni šlo za očitno pisno pomoto, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnici z zavrnitvijo predloga za oprostitev celotnega plačila sodne takse tudi ni bila kršena njena pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Poudariti velja, da že odlog plačila sodne takse pomeni, da bo o zadevi vsebinsko odločeno. Ko sodišče dovoli stranki odlog plačila sodne takse, njeno plačilo namreč ni več procesna predpostavka za obravnavanje vloge (po 105.a členu ZPP). Sodišče jo je dolžno obravnavati, čeprav stranka ne plača takse v roku, za katerega ji je bilo plačilo odloženo. V poštev pride samo prisilna izterjava neplačane sodne takse. Postopek se torej po izdaji sklepa o odlogu plačila sodne takse nadaljuje, ne glede na to, da sodna taksa za vlogo še ni bila plačana. Že iz tega razloga je očitana kršitev pravice do sodnega varstva neutemeljena. Dodati velja, da Ustava sicer res v 23. členu zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega varstva, kar pomeni, da višina sodnih stroškov osebam slabega premoženjskega stanja ne sme predstavljati nepremostljive ovira za dostop do sodišča. Toda pristop do sodišča ni nesorazmerno otežen, saj je ustavna pravica do sodnega varstva stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, ustrezno zagotovljena prek določb II. poglavja ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks. Vendar je stranko mogoče plačila sodnih taks oprostiti le ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev (predvidenih v 11. členu ZST-1). Kadar teh pogojev ne izpolnjuje (kot v obravnavani zadevi), zatrjevano plačilo sodne takse ne more pomeniti nesorazmernega oteževanja in kršitev pravice do sodnega varstva, kot neutemeljeno navaja pritožnica.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005144
KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
alternativni način izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna
Ker obsojenec v ponovnem predlogu za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna ni navedel nobenih novih okoliščin, razen tega, da mu je Zavod odobril prekinitev prestajanja zaporne kazni za dva meseca, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da obsojenec ne izpolnjuje nobenega pogoja iz prvega odstavka 12. člena ZIKS-1, slednje pa tudi prepričljivo obrazložilo v točkah 7 in 8 izpodbijanega sklepa.
OZ člen 255, 255/1, 256, 256/1, 256/2, 257. ZPP člen 356.
izpodbijanje dolžnikov pravnih dejanj - actio pauliana - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - čas nastanka terjatve - obstoj terjatve v času izpodbijanega pravnega dejanja - neplačevitost dolžnika - dodelitev drugemu sodniku
Na podlagi prvega odstavka 255. člena OZ vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko tudi ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov. Iz te zakonske določbe izhaja, da terjatev upnika, ki utemeljuje izpodbojno pravico, in pravno dejanje nista povezana s časom kot pogojem za izpodbijanje.
ZIZ člen 173, 173/2, 173/3, 192, 192/1, 208, 208/1, 208/2.
izvršba na nepremičnine - prenehanje zastavne pravice - prevzem dolga - prenehanje obveznosti dolžnika - zmanjšanje kupnine - sklep o poplačilu
ZIZ sicer ne vsebuje posebnih določb o postopanju sodišča v takšnem primeru, vendar pa vsebina določb drugega in tretjega odstavka 173. člena (besedilo: "kolikor bi mu ga pripadlo v izvršilnem postopku" in "se kupnina zmanjša za prevzeti dolg") in prvega odstavka 192. člena ZIZ (pogoj za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine je poleg izdaje sklepa o domiku tudi položitev kupnine), po mnenju pritožbenega sodišča zahteva izdajo sklepa, s katerim sodišče odloči, ali se sporazum med kupcem nepremičnine in zastavnim upnikom iz drugega odstavka 173. člena ZIZ lahko upošteva in za prevzeti dolg ("kolikor bi upniku pripadlo v izvršilnem postopku") zmanjša kupnina, ter pod kakšnimi pogoji.
Sodišče mora torej v sklepu konkretno ugotoviti, koliko dolžnikovega dolga proti upniku, ki je sklenil sporazum s kupcem, bi temu upniku pripadlo v izvršilnem postopku, upoštevaje število upnikov, ki imajo pravico do poplačila iz nepremičnine, in vrstni red pri poplačilu, ter ali dovoli zmanjšanje kupnine in za koliko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00002304
ZPP člen 17, 17/1, 17/2. OZ člen 833. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 17, 17/1.
izdaja evropskega plačilnega naloga - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor nepristojnosti - načelo kontradiktornosti - distribucijska pogodba - pogodba o opravljanju storitev
Glede na to, da se skladno s 17. členom ZPP pristojnost presoja glede na trditve tožeče stranke v fazi tožbe oziroma v primeru ugovora o nepristojnosti tudi na podlagi trditev v ugovoru, ne drži, da je bila toženi stranki odvzeta možnost izjaviti se na navedbe tožeče stranke v odgovoru na ugovor. Tožena stranka je tista, ki je vložila ugovor o nepristojnosti in v njem je imela možnost zatrjevati neobstoj slovenske jurisdikcije, zato je sodišče prve stopnje, glede na to, da se je postopek začel s predlogom za izdajo evropskega plačilnega naloga, upravičeno toženi stranki omogočilo vložitev prve obrazložene vloge, s katero je lahko odgovorila na ugovor o nepristojnosti oziroma utemeljila obstoj slovenske jurisdikcije. Tako je bilo obema strankama omogočena pravica izjaviti se o mednarodni pristojnosti.
Distribucijska pogodba, s katero se distributer zaveže, da bo od principala kupoval blago, ki ga bo potreboval za zadovoljitev povpraševanja svojih strank, principal pa se zaveže, da bo distributerju, ki ga je v ta namen sam izbral, prodajal blago, in ki zlasti vsebuje posebne pogoje glede distribucije prodanega blaga, je pogodba o opravljanju storitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STEČAJNO PRAVO
VSL00003215
Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju člen 1, 1/5, 4. ZFZ člen 1, 2, 3, 3/1-1. ZFPPIPP člen 44l, 44l/3, 44l/5, 44m, 44m/1. ZIZ člen 55, 55/1. ZPP člen 343, 343/4. Odvetniška tarifa člen 13.
izvršilni postopek - postopek preventivnega prestrukturiranja - pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja - osnovni seznam finančnih terjatev - finančno zavarovanje po zakonu, ki ureja finančna zavarovanja in terjatev, zavarovana s takim zavarovanjem - pravni interes za pritožbo - povrnitev stroškov - odvetniška tarifa - vrednost točke
Finančna zavarovanja so določena po subjektih in predmetu. Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da se subjektivni kriterij za opredelitev zavarovanja kot finančnega zavarovanja po ZFZ ne presoja zgolj ob nastanku finančnega zavarovanja, ampak mora tudi upnik, na katerega je prešla terjatev skupaj s tem zavarovanjem z odstopom, izkazati da je, glede na to, da je v predmetni zadevi dolžnik druga pravna oseba iz tretjega odstavka 2. člena ZFZ, subjekt iz prvega, drugega ali 2. točke četrtega odstavka 2. člena ZFZ.
Tudi Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju na podlagi katere je bil sprejet ZFZ, ne določa, da se subjektivni kriterij presoja po času sklenitve pogodbe o finančnem zavarovanju. To ne izhaja niti iz 1. člena direktive, ki ureja vsebino in področje njene uporabe in v katerem je osebno področje njene uporabe omejeno na razmerja med določenimi subjekti, ki jih direktiva splošno poimenuje kot uporabnik in dajalec zavarovanja. Nasprotno. Direktiva uporablja izraz uporabnik zavarovanja tudi v 4. členu, v katerem ureja izvrševanje dogovorov o finančnem zavarovanju.
Po začetku postopka preventivnega prestrukturiranja je proti dolžniku dopustno izdati sklep o izvršbi za izterjavo finančne terjatve, zavarovane po ZFZ, ki je vključena v osnovni seznam finančnih terjatev, zgolj v primeru, ko se predlaga poplačilo te terjatve iz premoženja, ki je predmet finančnega zavarovanja po ZFZ.
leasing pogodba - pogodba o finančnem leasingu - pogodba o prevzemu dolga - prevzem dolga - soglasje upnika - domneva danega soglasja - izpolnitev prevzemnika dolga
Tretji odstavek 427. člena OZ sicer določa, da se domneva, da je upnik dal svojo privolitev, če je brez omejitev sprejel kakšno izpolnitev od prevzemnika, ki jo je ta izpolnil v svojem imenu, vendar je treba to določbo smiselno razlagati v povezavi s prvim odstavkom 427. člena OZ, ki določa, da se prevzem dolga opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Ta domneva lahko učinkuje samo, če je bil pred sprejemom izpolnitve upnik obveščen o prevzemu dolga in pozvan, da se izjavi o privolitvi.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravdna sposobnost stranke - finančna stiska najemnika
Dejstvo, da se toženka nahaja v težki finančni situaciji, ne pomeni njene pravdne nesposobnosti, kot zmotno razloguje pritožba. Pravdna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Stranka jih lahko opravlja sama ali preko svojega pooblaščenca. Pravdna (procesna) sposobnost je odvisna od poslovne sposobnosti. Toženka pa ni z ničemer izkazala, niti ni ustrezno zatrdila, da bi ji bila slednja kakorkoli omejena oz. odvzeta.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve
Tožnik ni izkazal pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe.
Namen regulacijskih začasnih odredb ni v zavarovanju kasnejše izvršbe, pač pa začasna ureditev spornega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe), če obstaja možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena (regulacijske začasne odredbe, ker naj začasno regulirajo, urejajo določeno stanje).
Da plačilo z napačno sklicno številko pomeni nepravočasno plačilo takse in posledično fikcijo umika pritožbe ne izhaja niti iz določbe 105.a člena ZPP niti iz določb ZST-1.
Tožena stranka potrdila o opravljenem plačilu ni predložila v predvidenem roku, vendar ji zaradi tega ni mogoče naprtiti posledic, določenih v tretjem odstavku 105.a člena ZPP.
začasni zastopnik - objava oklica - ugotavljanje dedičev - smrt dediča - prvi dedni red
Sodišče kljub neuspešno opravljenim poizvedbam ni imelo podlage za sprejeto odločitev, da pritožnica kot dedinja ne obstaja oziroma ni več živa. Postopek o razglasitvi pogrešanca za mrtvega in o ugotavljanju smrti je namreč posebej urejen v 8. poglavju ZNP. Gre za predlagalni postopek in se torej ne vodi po uradni dolžnosti, pri čemer v obravnavani zadevi predloga v tej smeri preostala dediča nista podala in zanj tudi nista navedla vsebinskih predpostavk.
ZFPPIPP člen 14, 14/3, 14/3-1, 14/5, 121, 121/1, 136, 152, 152/7, 221b, 221b/2, 221b/4, 221d, 221d/4, 232, 232/1, 232/1-1, 232/4, 242, 242/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 125.
izpodbijanje zakonske domneve - odprava insolventnosti - razmerje med stečajnim postopkom in poenostavljeno prisilno poravnavo - potrjena poenostavljena prisilna poravnava - prekinitev predhodnega stečajnega postopka - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka - obstoj insolventnosti - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - pravni interes za pritožbo - pritožba zoper obrazložitev
Določba sedmega odstavka 152. člena ZFPPIPP se v primeru pravnomočno potrjene poenostavljene prisilne poravnave smiselno ne uporablja, zato na podlagi poenostavljene prisilne poravnave, ki je bila potrjena v času prekinjenega predhodnega stečajnega postopka, sodišče tudi nima podlage za zavrženje upničinega predloga za začetek stečajnega postopka.
V skladu z določbo četrtega odstavka 221.b člena ZFPPIPP poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za navadne terjatve, ki jih dolžnik navede v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena tega zakona.
Upniku kot predlagatelju stečajnega postopka je sodišče prve stopnje v nadaljevanem postopku odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, po potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, pravilno dalo možnost, da dokaže, da dolžnik kljub domnevi prenehanja insolventnosti s pravnomočnostjo sklepa o doseženi poenostavljeni prisilni poravnavi z upniki iz posodobljenega seznama navadnih terjatev, insolventnosti ni odpravil.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1, 8. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 17, 17/1. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 833.
evropski plačilni nalog - distribucijska pogodba - pogodba o opravljanju storitev - mednarodna pristojnost - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - pravica do izjave - trditvena podlaga - kraj izpolnitve obveznosti - slovenska jurisdikcija - odpravnina - pasivna legitimacija - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča
Tožena stranka je tista, ki je vložila ugovor o nepristojnosti in v njem je imela možnost zatrjevati neobstoj slovenske jurisdikcije, zato je sodišče prve stopnje, glede nato, da se je postopek začel s predlogom za izdajo evropskega plačilnega naloga, upravičeno toženi stranki omogočilo vložitev prve obrazložene vloge, s katero je lahko odgovorila na ugovor o nepristojnosti oziroma utemeljila obstoj slovenske jurisdikcije. Tako je bilo obema strankama omogočena pravica izjaviti se o mednarodni pristojnosti in očitek o kršitvi načela kontradiktornosti ni utemeljen.
Tožeča stranka v predmetnem postopku vtožuje plačilo odpravnine iz naslova prenehanja distribucijske pogodbe na podlagi 833. člena OZ. Glede na to sporna terjatev temelji na zatrjevanih opravljenih storitvah tožeče stranke za toženo stranko, zato je upoštevaje drugo alinejo točke (b) prvega odstavka 7. člena BU I podana mednarodna pristojnost sodišča RS, saj so bile vse zatrjevane aktivnosti tožeče stranke v zvezi z blagom, ki ga je kupila od tožene stranke, opravljene na območju RS.
Toženec si prihaja v logično nasprotje, ko trdi, da je bil s tožnikom dogovorjen, da za delo in stroške prejme različne kmetijske stroje, ki jih pri tem potrebuje, poleg tega pa želi še plačilo svojega dela v denarju. Tudi toženec tega dogovora ni dokazal in sedaj zaman želi dokazno oceno, ki je prepričljiva, prikazati kot nasprotje med tem, kar se navaja v sodbi, in med zapisniki o zaslišanjih.
plačilo sodne takse za pritožbo - dopustne pritožbene novote - premalo plačana sodna taksa za pritožbo
Navedbe druge toženke o plačilu takse (z dokazili) predstavljajo dopustne pritožbene novote.
V primeru, ko je zaradi pomote pri vnosu zneska nakazila sodna taksa premalo plačana v tako minimalnem znesku (1 EUR), kot je bila ta v konkretnem primeru, bi morala biti stranka izrecno opozorjena.