ZPP člen 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
nagrada za pripravljalno vlogo - nepotrebnost - priznanje pravdnih stroškov
Sodišče prve stopnje toženki utemeljeno ni priznalo stroškov za vlogo z dne 25. 1. 2024, s katero je sodišču posredovala povratnico. Toženka je na vlogi navedla, da jo je neposredno vročila tožniku, tožnik ni prerekal prejema vloge, potrdilo o vročitvi bi lahko v spis vložila tudi na prvem naslednjem naroku za glavno obravnavo, zato vloga z dne 25. 1. 2024 ni bila potrebna (prvi odstavek 155. člena ZPP).
MKPI člen 3a. URS člen 2, 34, 35, 52. DZ člen 239, 239/2, 239/3, 263.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo nad odraslo osebo - namen skrbništva - varovanje pravic in pravnih koristi - izbira skrbnika - naloge skrbnika - omejitev poslovne sposobnosti - veljavnost pravnih poslov
Postavitev posameznika pod skrbništvo in določitev nalog, ki naj jih v imenu in za račun varovanca opravlja skrbnik, ne pomeni samodejnega odvzema poslovne sposobnosti varovancu. Če torej sodišče določi, da je naloga skrbnika razpolagati z varovančevimi dohodki, to samo po sebi ne pomeni, da je to isto razpolaganje varovancu samemu prepovedano. Oseba z oviranostjo pri razsojanju pa lahko glede na konkretne okoliščine svojega primera potrebuje globljo zaščito. Takšno, da ji sodišče tudi omeji pravico samostojnih ravnanj na področju, ki ga je poverilo skrbniku (z drugimi besedami: omeji poslovno sposobnost, tako da sme varovanec določena ravnanja opravljati le z dovoljenjem skrbnika ali da jih sme opravljati le skrbnik). To stori sodišče, kadar ugotovi obstoj realne nevarnosti, da bo varovanec mimo skrbnika samostojno vstopal v pravna razmerja in si s tem povzročil resno osebno ali premoženjsko škodo.
IZVRŠILNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00085563
SPZ člen 105, 105/4. ZVEtL-1 člen 41, 42, 43, 44, 46. ZIZ člen 32, 55, 55/1, 55/1-7, 55/2, 65, 65/2, 65/3, 65/5, 71, 73, 73/2. ZPP člen 11, 11/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - nepravdni postopek - ugovor tretjega - tožba tretjega za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - predlog tretjega za odlog izvršbe - obstoj pravice na predmetu izvršbe - upnikovo nasprotovanje ugovoru tretjega - lastninska pravica na predmetu izvršbe - stvar izven pravnega prometa - originarna pridobitev lastninske pravice - nakup nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku
Dejstvo je, da obstoji utemeljen dvom v dopustnost izvršbe na solastne deleže dolžnika A. A. na nepremičninah, na katere je bila v tem postopku dovoljena izvršba, saj je v teku nepravdni postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča v zvezi s temi istimi nepremičninami. Če bi se izkazalo, da gre v naravi dejansko za pripadajoče zemljišče k stavbi, bi to pomenilo, da izvršba na te predmete ne bi bila dopustna. Nedopustna pa izvršba ne bi bila le zato, ker bi na predmetu izvršbe obstajala pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo, temveč že zato, ker bi šlo za stvari izven pravnega prometa. Da se na takšne stvari ne vodi izvršba, mora izvršilno sodišče paziti že po uradni dolžnosti. Te okoliščine pri presoji predmetnega predloga tretjih za odlog izvršbe ni mogoče spregledati. Poleg tega se ne sme zanemariti niti interesa morebitnega kupca v izvršbi, da z nakupom na javni dražbi dejansko lahko originarno pridobi lastninsko pravico na nepremičnini brez pravnih napak. Sodišče prve stopnje obojemu navedenemu ni pripisalo zadostne teže.
Čeprav sicer drži, da je trditveno in dokazno breme o pogojih za odlog izvršbe na tretjem, ki odlog predlaga, gre vendarle v obravnavani zadevi za specifičen položaj. Le-tega predstavlja dejstvo, da je podan dvom, ali se v obravnavanem primeru morda vodi izvršba na predmete, ki niso v pravnem prometu. Povedano še drugače, ne gre le za goli interes tretjega, temveč za širši interes, ki ga izvršilno sodišče nikakor ne sme spregledati. Zato trditvenega in dokaznega bremena tretjega še toliko bolj ni pravilno razlagati prestrogo.
ZPIZ-2 člen 56, 56/1, 56/5, 57, 57/5, 101, 101/1. ZUPJS člen 43, 43/1, 44, 44/1.
družinska pokojnina - stalno prebivališče - preživljanje otroka - družinski član
Ker sta tožnica in pokojna zavarovanka živeli ločeno mora biti za priznanje pravice do družinske pokojnine v takšnem primeru izpolnjen pogoj določen v petem odstavku 56. člena ZPIZ-2. To je, ali je pokojna zavarovanka do svoje smrti, v koledarskem letu pred nastankom zavarovalnega primera, tožnici redno mesečno dajala denarna sredstva najmanj v višini 29 % najnižje pokojninske osnove v tistem letu. Tožnica ni dokazala, da je izpolnjen dejanski stan iz petega odstavka 56. člena ZPIZ‑2.
Ker je bila tožnica pretežni del zavarovalne dobe zavarovana za ožji obseg pravic, ji je na podlagi prvega odstavka 401. člena ZPIZ-2 starostna pokojnina pravilno odmerjena brez upoštevanja določb o najnižji pokojninski osnovi iz prvega odstavka 36. člena ZPIZ-2.
Beseda "pretežen" se uporablja za opis nečesa, kar ima prevladujoč značaj oziroma v numeričnem zapisu znaša najmanj 51 %.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00086098
ZObr člen 97e. KPJS člen 46, 46/2, 46/3. ZDR-1 člen 134. OZ člen 378.
delovni čas - plačilo razlike v plači - neuporaba direktive EU - vojaško urjenje - vojak - sodba SEU - Direktiva 2003/88/ES
V sklopu operativnega urjenja je treba upoštevati tudi druge podporne dejavnosti vojske, če so potrebne za uspešno izvedbo urjenja. Ugotovitev morebitne soodvisnosti med izvedbo urjenja in zagotovitvijo podporne dejavnosti ne zadostuje za izvzem podporne dejavnosti iz področja uporabe Direktive, temveč je treba presoditi tudi, ali bi se uvedba sistema rotacij ali načrtovanja delovnega časa glede podporne dejavnosti lahko izvedla le v škodo dobre izvedbe operativnega urjenja.
Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (2005) člen 4. URS člen 22. ZPP člen 8, 353, 358, 358-5. ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 179. ZVZD-1 člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - poškodbe hrbtenice - omejena gibljivost hrbtenice - vpliv prejšnjih degenerativnih sprememb na višino odškodnine - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - dvigovanje bremen
Zaradi protipravnih opustitev tožene stranke, ki pomenijo kršitev 5. člena ZVZD-1 in 4. člena Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, in ki so vplivale na nastanek škodnega dogodka, je podana krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke. K tožničinim težavam z ledveno hrbtenico pred škodnim dogodkom ni (izključno) prispevalo dvigovanje bremen (oskrbovancev) oziroma delo pri toženi stranki odrejeno v nasprotju s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00085098
URS člen 54, 56. DZ člen 290, 290/1. ZZZDR člen 5a, 105, 105/1, 105/3, 129, 131c. ZPP člen 354, 354/3. OZ člen 270, 299, 299/2.
skupno starševstvo - skupno varstvo in vzgoja otroka - konfliktnost med starši - največja korist otroka - osebne lastnosti staršev - izvedenec klinične psihologije - izvedensko mnenje - zavrnitev dokaznih predlogov - določitev preživnine - otroški dodatek
Podlaga izpodbijani odločitvi je zaključek prvostopenjskega sodišča, da je sprva visok konflikt med strankama tekom postopka otopel z otrokovim odraščanjem, razkrivanjem otrokovega zdravstvenega stanja, pridobivanjem starševskih veščin obeh strank postopka in krepitvijo zavedanja o potrebnosti spremembe njunega odnosa v razmerju do otroka. Zaupanje otroka v skupno varstvo in vzgojo staršema je pravilna, ker je v skladu z načelom največje otrokove koristi, ki odločilno preveva tehtanje vseh dejavnikov, ki vplivajo na navedeno odločitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084668
ZIZ člen 267, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 273. URS člen 23.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - sporazum o ustanovitvi hipoteke - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost kreditne pogodbe - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zadržanje učinkov - prepoved razpolaganja s terjatvijo - neprimerno sredstvo zavarovanja - izrek denarne kazni - namen zavarovanja z začasno odredbo - pravica do sodnega varstva - oblikovalna odločba - abstraktna nevarnost - enotna sodna praksa - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sisbon
Odločitev o začasnem zadržanju učinkovanja sklenjenih pogodb je bila v celoti uresničena z izdajo začasne odredbe. Gre za odločbo oblikovalne narave, zato za njeno učinkovitost ni potrebno nobeno nadaljnje ravnanje, s tem pa tudi ne izrek denarne kazni kot oblike posredne prisile.
Prepoved vložitve predloga za izvršbo pomeni ne samo omejitve, temveč odvzem pravice do dostopa do sodišča kot sestavnega dela pravice do sodnega varstva.
ZPP člen 254. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
stroški izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa - dodatna dokumentacija
Ne iz izvedenskega mnenja ne iz sklepa sodišča ni razvidno, da je bila sodni izvedenki posredovana nova dokumentacija, ki bi zahtevala študij in posledično priznanje nagrade za študij nove dokumentacije,
stroški pravdnega postopka - dogovor o povrnitvi pravdnih stroškov - pravdni stroški po umiku tožbe - načelo dispozitivnosti v pravdnem postopku
V skladu z načelom dispozitivnosti (3. člen ZPP) lahko stranke prosto razpolagajo s svojim zahtevkom in se v okviru dovoljenih razpolaganj svobodno dogovarjajo o medsebojnih pravicah in obveznostih, kar pomeni, da se lahko tudi o stroških postopka sporazumejo drugače, kot to določa prvi odstavek 158. člena ZPP.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00086682
KZ-1 člen 257, 258. ZJU člen 33, 33/2. ZDR-1 člen 20, 20/2, 33, 34, 37, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZNPPol člen 3, 3-16, 118. ZODPol člen 2, 17, 19, 19/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policija - pravočasnost podaje odpovedi - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - nadaljevano dejanje - začetek teka roka
Ni pomembno, kdaj za kršitev izvejo vodje organizacijskih enot, temveč kdaj se je seznanil predstojnik Policije.
Za nadaljevano kršitev gre takrat, ko njeno izvrševanje traja (npr. dnevno neopravljanje dela). S tem, ko tožnik ni sproti dnevno beležil svojih nalog v Dnevniku dela za leto 2021 oziroma v Excelovih preglednicah skladno z navodili vodje, je opustil svojo delovno obveznost, ta opustitev pa je trajala vse do konca leta 2021 oziroma do 17. 1. 2022. To pa pomeni, da v tem primeru rok za podajo izredne odpovedi ni pričel teči že z dnem, ko je tožnik prvič opustil dolžno ravnanje, temveč najkasneje z dnem, ko je ta opustitev prenehala. Vse dotlej je namreč ta kršitev trajala.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo nad odraslo osebo - namen skrbništva - naloge skrbnika - zavarovanje pravic - sposobnost razsojanja - sposobnost skrbeti zase - omejitev ali prepoved razpolaganja s premoženjem - poslovna sposobnost - obseg prepovedi - center za socialno delo kot skrbnik
Določitev skrbnika (oz. postavitev pod skrbništvo) samo po sebi še ne pomeni, da oseba nima poslovne sposobnosti oz. da se ji ta avtomatično odvzame v obsegu nalog skrbnika.
ZPP člen 154, 154/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9.
socialni spor - stroški postopka - uspeh strank v postopku - potni stroški stranke
Pri odločitvi o uspehu stranke v socialnem sporu je odločilno, da je bila tožba potrebna in da toženec v predsodnem postopku ni pravilno ugotovil dejanskega stanja.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00086099
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/1. ZPP člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policist - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - predlog za sodno razvezo - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let
Niso podane okoliščine in interesi obeh pogodbenih strank v smislu prvega odstavka 118. člena ZDR-1, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Toženka je predlog utemeljevala le z ravnanji, ki jih je tožniku očitala v izredni odpovedi. Teh ni dokazala, s sklicevanjem na naravo očitanih dejanj pa ne more utemeljiti sodne razveze.
Ker tožnik v pritožbi konkretno ne oporeka z izpodbijanim sklepom priznanim stroškom toženke, njihovi odmeri in izračunu, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo le v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti.
Sodišče lahko naknadno najdeno premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju razdeli le, če je zapustnica z oporoko razpolagala z vsem svojim premoženjem. Ker izpodbijani sklep ne vsebuje nobenih razlogov o tem, ali je zapustnica razpolagala z vsem svojim premoženjem oziroma ali posestvo (zaščitena kmetija) predstavlja njeno celotno premoženje, je obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00084738
ZPP člen 3, 3/3, 8, 324, 392, 392/2, 392/2-1, 392/2-2. OZ člen 39, 46, 49. URS člen 19, 35. DZ člen 20.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - pravočasnost tožbe za razveljavitev sodne poravnave - tožba za ugotovitev ničnosti sodne poravnave - dovoljenost tožbe za ničnost sodne poravnave - zavržena tožba - okoliščine pred sklenitvijo poravnave - razlaga vsebine sodne poravnave - dovolitev sodne poravnave - dopustnost sodne poravnave - goljufiv namen - goljufivo ravnanje - napake volje - zmota - prevara - nedopustna podlaga - nedopusten nagib - izpolnitev obveznosti iz sodne poravnave - življenjska skupnost zakoncev - dogovor o umiku tožbe v sodni poravnavi - umik tožbe - kršitev sodne poravnave - vložitev nove tožbe - pravočasnost vložitve tožbe - izkazanost procesnih predpostavk - presojanje stvarne pristojnosti - sprememba tožbe - modifikacija tožbenega zahtevka - odločitev o podrednem tožbenem zahtevku - litispendenca - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - pravnomočno rešena zadeva - izvršljivost - obstoj pravnega interesa za pritožbo - pavšalna in prepozna pritožbena graja - nedopustna pritožbena novota - pravica do izjave - kršitve določb pravdnega postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravil postopka, ki je vplivala na odločitev - očitek pristranskosti pristojnega sodišča - pravilno vročanje - dokazovanje pravilnosti podpisa na vročilnici - izvedenec grafološke stroke - pomanjkanje trditvene podlage - obrazloženost dokaznega sklepa - celovita dokazna ocena - nepotrebna izvedba dokaznega postopka - vse
V postopkih obravnavanja tožbe za razveljavitev sodne poravnave pripravljalni narok ni predviden.
Sodna poravnava je sporazum, s katerim stranke uredijo svoja civilnopravna razmerja. Sklenejo ga v pisni obliki pred sodnikom v pravdnem ali nepravdnem postopku z učinki pravnomočne sodbe. Poravnava je tako veljavno sklenjena, če so izpolnjeni pogoji za veljavno sklepanje pogodb po materialnem pravu in če so izpolnjene predpostavke za veljavnost procesnih dejanj po postopkovnih pravilih. Zaradi dvojne narave sodne poravnave je v 392. člen ZPP posebej urejena tožba za izpodbijanje sodne poravnave kot enega od izrednih pravnih sredstev. Sodno poravnavo je tako mogoče izpodbijati le iz tam navedenih razlogov. Sodna praksa je enotna, da stranka iz razlogov, zaradi katerih je mogoče vložiti tožbo za izpodbijanje sodne poravnave ali zahtevo za varstvo zakonitosti, ne more vložiti tudi tožbe za ugotovitev ničnosti sodne poravnave pred sodiščem prve stopnje. Po določbi 392. člena ZPP sodne poravnave ni dopustno izpodbijati zaradi tega, ker bi nasprotovala prisilnim predpisom in morali. Na ničnost mora namreč sodišče paziti že ob sklepanju sodne poravnave in je v takšnem primeru ne sme dovoliti.
Odredbodajalec mora v odredbi po 219.a členu ZKP določno in samostojno obrazložiti poseg v pravico do (komunikacijske) zasebnosti, sledeč strogemu testu sorazmernosti (pismenost, nujnost, sorazmernost ukrepa).