CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00084809
ZDru-1 člen 5, 5/1, 5/2, 14, 14/1, 14/2, 19, 19/4, 20, 22. ZPP člen 199, 199/1, 202. ZUP člen 147, 147/3.
predlog za dopustitev stranske intervencije - zavrnitev predloga o stranski intervenciji - izpodbijanje odločitev organov društva - volitve organov društva - razveljavitev volitev - tek upravnega postopka - sprememba zastopnika društva - predhodno vprašanje v upravnem postopku - obstoj pravnega interesa - intervencijski interes - spor o zakonitem zastopniku - vpis spremembe zastopnika društva v register - sosporniška intervencija
Če bo tožbenemu zahtevku v tej zadevi ugodeno in bodo volitve razveljavljene, bo s tem razveljavljena tudi pritožnikova izvolitev za zastopnika toženca. Drugače kot s stransko intervencijo pritožnik svojega pravnega položaja ne more zavarovati. Kljub temu, da naj bi bil izvoljen za novega zastopnika toženca, se tožbenemu zahtevku v imenu toženca namreč ne more upreti. V primeru, da v zvezi z zastopnikovim imenovanjem teče spor (kot je to v predmetni zadevi), se kot zakonitega zastopnika namreč šteje osebo, ki je kot zastopnik društva vpisana v register društev. To pa, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ni pritožnik, ki v tem postopku tudi ne nastopa kot zastopnik toženca.
določitev stikov - stiki otroka s starimi starši - načelo otrokove koristi - zastopanje otroka - razmerja med starši in otroki - zakoniti zastopnik otroka - omejitev zastopanja - postavitev kolizijskega skrbnika - kolizijski skrbnik otroka
V postopkih, v katerih se odloča o pravnem položaju otroka, njegove pravice in koristi praviloma zastopajo njegovi starši kot njegovi zakoniti zastopniki. Če starši za otroka ne skrbijo, ga sodišče postavi pod skrbništvo in mu imenuje skrbnika, ki postane otrokov zakoniti zastopnik (257. člen DZ). Če obstaja utemeljen dvom, da starši oziroma skrbnik zaradi lastnih interesov svoje naloge ne bo opravil v korist otroka oziroma če so si njihove koristi v navzkrižju, sodišče otroku postavi kolizijskega skrbnika (269. člen DZ, peti odstavek 45. člena ZNP-1). S tem se omeji pravica staršev oziroma skrbnika, da zastopa otroka. Nalogo zastopanja otroka dobi kolizijski skrbnik, ki samostojno in nepristransko ugotavlja in zastopa otrokovo korist.
DZ člen 161, 183, 183/1, 189, 190. ZNP-1 člen 101. URS člen 14, 22.
določitev preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu - določitev višine preživnine - začasna preživnina - porazdelitev preživninskega bremena - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok - preživninska obveznost staršev - pridobitne zmožnosti staršev - delazmožnost - sposobnost za delo - prizadevanje za ponovno zaposlitev - dodatna dela - zdravstveno stanje - starost - poglavitni vir preživljanja - dohodek od neprijavljenega postranskega poklica (delo na črno) - stroški preživljanja - življenjski standard - otrok s posebnimi potrebami - motnja v duševnem razvoju - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - načelo enakosti pred zakonom - primerljivost - potrebni stroški - primerjava - nižji dokazni standard - dokazni standard verjetnosti - verjetno izkazana dejstva - nujnost izdaje začasne odredbe - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka
Pri starših, ki so mlajši in v takem zdravstvenem stanju, da so še sposobni za delo, mora biti preživnina taka, da spodbuja k iskanju lastnih virov preživljanja.
Dolžnost nasprotnega udeleženca je najti in izkoristiti vse možnosti za pridobitev sredstev za preživljanje mladoletnega otroka.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZVPot člen 20, 20/1, 20/1-1, 20/1-2, 21b, 21b/1. ZVPot-1 člen 95, 95/2, 97, 97/1. OZ člen 70, 70/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - garancija za brezhibno delovanje stvari - zahteva za odpravo napake - pasivna stvarna legitimacija - pooblaščeni servis - odgovornost proizvajalca
Pooblaščeni serviser vsa dejanja v zvezi s kupčevim uveljavljanjem pravic iz garancije (ugoditev oziroma zavrnitev kupčeve zahteve za odpravo napak, izvedba popravila) izvaja v imenu proizvajalca. Za morebitno neutemeljeno zavrnitev garancijskega popravila kupcu odgovarja kvečjemu proizvajalec in ne pooblaščeni serviser, ki je izvedbo garancijskega popravila zavrnil v imenu proizvajalca.
začasna odredba - prepoved razpolaganja z nepremičnino - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena - skrivanje in odtujevanje premoženja - predmet zavarovanja z začasno odredbo - neprimernost predmeta zavarovanja - premoženje dolžnika - premoženje tretjega - pravica upnika do izjave - reševanje predhodnega vprašanja - ničnost pogodbe o preužitku
Zavarovanje se lahko nanaša samo na premoženje dolžnika, ne tretje osebe, ki ni stranka tega postopka. Prepoved razpolaganja dolžniku s premoženjem, ki ni več njegovo, je brez pomena, kot je to pravilno navedlo tudi sodišče prve stopnje
sodna taksa - sodna taksa za pritožbo - preplačilo
V primeru, da gre s strani tožene stranke za preplačano sodno takso, torej za plačilo sodne takse večje od predpisane, ki jo je tožena stranka plačala za že opravljena dejanja sodišča v postopku na prvi stopnji, ima tožena stranka pravico zahtevati razliko nazaj.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085218
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. ZVPot člen 23, 24. ZPotK člen 7, 7/2.
potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutna klavzula v CHF - ničnost pogodbenega določila - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - pojasnilna dolžnost banke - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjetnost izkaza obstoja terjatve - nastanek težko nadomestljive škode - pogoj reverzibilnosti - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - razlaga direktive - sodna praksa SEU
V skladu s sodno prakso SEU se nedovoljenosti pogodbenega pogoja po določbi drugega odstavka 1. člena Direktive 13/93 ne presoja le tedaj, kadar so na podlagi nacionalnega prava hkrati izpolnjeni naslednji pogoji: - da se pogodbeni pogoj opira na obvezno (kogentno ali dispozitivno) zakonsko določbo, - da je takšna zakonska določba oblikovana za pogodbo določene vrste in ne gre le za splošno določbo obligacijskega prava, in - da navedena določba ureja (uravnotežene) pravice in obveznosti pogodbenih strank. Ti kriteriji glede obravnavane pogodbe niso izpolnjeni. Poleg tega ta izjema iz Direktive ni implementirana v slovenski pravni red. ZVPot ne izključuje presoje nedovoljenosti pogodbenega pogoja zaradi opiranja na obvezno zakonsko določbo. Presojo v smislu določb 23. in 24. člena ZVPot je bilo zato sodišče prve stopnje dolžno opraviti.
Sklep SEU C-227/18 ne odstopa od dotedanjih stališč SEU o vsebini dolžnega pojasnila. V njem je resda navedeno, da je pojasnilna dolžnost v redu opravljena tudi, če potrošnik ni izrecno obveščen o neomejenosti nihanja menjalnega tečaja, vendar je pojasnilo ustrezno le ob nadaljnji predpostavki, da je potrošnik prejel take informacije, da je lahko ocenil morebitne pomembne ekonomske posledice tveganja deviznega tečaja za svoje finančne obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00084773
ZVEtL-1 člen 3, 5, 5/1, 48. ZPP člen 189, 189/3, 274. ZNP-1 člen 42.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - predlagalni nepravdni postopek - posebni postopki - zavrženje predloga - litispendenca - istovetnost strank - istovetnost zahtevka - udeleženci nepravdnega postopka - formalni udeleženci postopka - možnost udeležbe v postopku - učinek pravnomočnosti odločbe - argument analogije - procesna dejanja sodišča - poziv stranki k izjavi - vloga brez pravnih učinkov
Obravnavani položaj, v katerem so osebe pred seznanitvijo s strani sodišča, da o isti stvari že teče postopek, vložile samostojen predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča k istim stavbam, v zakonu ni izrecno urejen, je pa o dolžnem procesnem ravnanju sodišča mogoče sklepati ob uporabi argumenta analogije. Vložitev predloga je tako treba šteti za izjavo volje po udeležbi v postopku, ki že teče, navedbe v predlogu in ostalih vlogah pa kot procesno dejanje v tistem postopku.
DZ člen 2, 2/2, 5, 161, 162. ZDZdr člen 39. ZNP-1 člen 21, 21/1. KOP člen 3.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - ukrepi trajnejšega značaja - namestitev otroka v zavod - pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - izdaja začasne odredbe - začasna odredba o zdravniškem pregledu ali zdravljenju - zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog - bolnišnično zdravljenje - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za odreditev ukrepov - zaščita pravic otroka po uradni dolžnosti - varstvo koristi otroka - zaščita otrok - posebno varstvo države - udeleženec v nepravdnem postopku - obstoj pravnega interesa - zdravstvena ustanova - postopek po ZDZdr
Sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo ni odredilo zadržanja in zdravljenja A. A. na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, zato tudi ni bilo dolžno ugotavljati pogojev za takšno zadržanje in uporabiti postopkovnih določb ZDZdr. Izpodbijana odločitev temelji na določbah DZ o ukrepih za varstvo koristi otroka, natančneje začasnih odredbah. Bistvo sprejete odločitve je v obveznosti A. A., da se z namenom odvrnitve hude ogroženosti svojega zdravja in življenja udeleži bolnišničnega zdravljenja odvisnosti od alkohola in prepovedanih drog. Dolžnosti ostalih udeležencev so podporne, namenjene so izpolnitvi A. A. obveznosti. Med njimi je tudi obveznost pritožnice, da A. A. sprejme na zdravljenje ter aktivira vse razpoložljive strokovne vire, da jo na njem zadrži, jo zanj motivira in jo v procesu zdravljenja podpira.
Podatki v spisu potrjujejo, da je bilo obravnavano motorno vozilo na zapustnikovo ime registrirano še v času njegove smrti. Ob odsotnosti konkretnih navedb o odsvojitvi ali uničenju vozila, to dejstvo utemeljuje zaključek, da spada v zapuščino in je v trenutku zapustnikove smrti prešlo na državo.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v primeru določenih in v zemljiško knjigo vpisanih deležev, ne gre več za skupno lastnino, ampak za solastnino. Bistvena razlika med solastnino in skupno lastnino je v tem, da je pri solastnini določen idealni delež vsakega lastnika v razmerju do celote, pri skupni lastnini pa deleži niso določeni. Novejša sodna praksa res izpostavlja, da določitev deleža na skupni lastnini še ne vzpostavlja solastnine na posameznih stvareh iz skupnega premoženja, vendar je v konkretnem primeru treba upoštevati tudi to, da je toženka po prejemu pravnomočne sodbe o ugotovitvi deležev na skupnem premoženju sama predlagala vpis solastnine (in ne skupne lastnine) v zemljiško knjigo, zemljiška knjiga pa je tak predlog tudi realizirala. Prav ta okoliščina je ključen razlikovalni element, ki obravnavano zadevo pomembno loči od sodne prakse, ki jo navaja toženka, kjer takšni zemljiškoknjižni vpisi po ugotovljenih deležih na skupnem premoženju še niso bili izvedeni. Ker je do vpisa deležev v zemljiško knjigo prišlo prav na pobudo toženke in ob upoštevanju dejstva, da nobena od strank ni ugovarjala zemljiškoknjižnemu sklepu o vpisu, sta stranki očitno konkludentno pristali na to, da je bila delitev opravljena.
Bistveno je, da je tožnik stroške za obratovanje in vzdrževanje solastne nepremičnine izkazal s predloženimi računi. Vsi izkazani stroški so pravilno opredeljeni kot posli rednega upravljanja stvari v solastnini, zato sta za njihovo kritje odgovorna oba solastnika v razmerju z velikostjo idealnih deležev. Kako tožnik nadalje knjiži stroške (ki so nesporno nastali), zato ni relevantno in ne vpliva na višino obveznosti toženke. Posledično je sodišče pravilno zavrnilo dokaz z izvedencem računovodske stroke, ki bi vpogledal v izkaze, bilance in sezname osnovnih sredstev, saj je bil ta predlagan za dokazovanje pravno nepomembnih dejstev.
DZ člen 83,83/1. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40/1-4.
zamudna sodba - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - skupno premoženje - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - upnikova zahteva za določitev deleža na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - neustrezen tožbeni zahtevek
Zahtevek tožnice temelji na prvem odstavku 83. člena DZ, ki določa, da upnik na podlagi pravnomočne sodbe lahko zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na ta delež. Ker odločitev z določitvijo solastniških deležev smiselno narekuje že namen 83. člena DZ, upniku ni treba še dodatno navajati posebnih okoliščin, ki utemeljujejo izvedbo delitve skupnega premoženja znotraj pravdnega postopka.
postopek osebnega stečaja - pristojnost slovenskega sodišča - potrošnik - plača in drugi stalni denarni prejemki - pokojnina - uveljavljanje pokojnine - vložitev vloge - časovne meje pravnomočnosti
ZFPPIPP v 2. točki drugega odstavka 381. člena kot predpostavko določa, da dolžnik v Republiki Sloveniji plačo ali druge stalne prejemke prejema. Sodišče odloča po (dejanskem) stanju na dan izdaje sklepa, kar pomeni, da lahko upošteva vsa dejstva in okoliščine, ki so nastopile do izdaje sklepa, saj to stanje zajemajo časovne meje pravnomočnosti. Pri svoji odločitvi lahko tako upošteva le v tem trenutku obstoječa dejstva, pritožnik pa niti ne trdi, da je do izdaje izpodbijanega sklepa v Republiki Sloveniji prejemal pokojnino.
posestno varstvo - namen posestnega varstva - motenje posesti poti - dostopna pot - način izvrševanja posesti - samovoljna sprememba načina izvrševanja posesti - sprememba dejanskega stanja - zadnji mirni posestnik - zadnja mirna posest - intenzivnost posega v posest - verbalno motenje posesti - neznatne ovire - opustitev posesti - opustitev parkiranja - dokazi in dokazovanje - dokazni predlog za zaslišanje priče - predložitev pisne izjave priče - pisni poziv sodišča - soglasje sodišča - načeli ustnega in neposrednega obravnavanja - ogled na kraju samem - fotografije kot dokaz - vpogled v spis državnega organa - policijski zapisnik - dokazni sklep - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - umik dokaznega predloga - prepozen dokazni predlog - neprimeren dokaz - nepotreben dokaz - dokazna ocena - neprerekane trditve - malo verjetne in neprepričljive izjave - nedokazana dejstva - pomanjkanje trditvene podlage - splošne navedbe - pravica do izjave - uporaba pravila o dokaznem bremenu - kršitev pravil materialnega procesnega vodstva - poškodovanje tuje stvari - prekršek nasilnega in drznega vedenja - povzročitev škode - obseg škode - ugovor pasivne legitimacije - odločitev o pravdnih stroških - odmera odvetniških stroškov - odmera DDV - stroški pristopa na narok - preveritev potrebnosti vlog - povrnitev stroškov odgovora na pritožbo - strošek kilometrine - načelo kontradiktornosti postopka - sorazmerno majhen uspeh
V skladu z določbo prvega odstavka 236.a člena ZPP lahko stranka sodišču predloži pisno izjavo priče le na poziv ali s soglasjem sodišča. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi sodišče tožnika pozvalo k predložitvi izjave priče ali podalo soglasje k njeni predložitvi. Če bi sodišče izjavo upoštevalo brez da bi bile izpolnjene zakonske predpostavke, bi s tem kršilo načelo neposrednosti. Po umiku dokaznega predloga za zaslišanje te priče sodišče ne more več podati soglasja (ali pozvati) k predložitvi izjave te priče po 236.a členu ZPP.
Ni vsaka sprememba dejanskega stanja oziroma vsako neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti že motenje ali odvzem posesti. Poškodbe poti in rastlinja bi pomenile motenje posesti, če bi (pravno upoštevno) ovirale njeno izvrševanje (na primer oteževale hojo ali vožnjo), česar pa tožnik ni zatrjeval. Poškodovanje tuje stvari lahko vodi v kazensko ali odškodninsko odgovornost, samo po sebi pa ni odločilno za presojo utemeljenosti zahtevka za varstvo posesti.
DDV od priznane kilometrine tožencem ne pripada, ker ne gre za transakcijo, ki bi bila predmet obdavčitve z DDV.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00085659
OZ člen 134, 177, 178. ZPP člen 11, 80, 145. ZPP-E člen 125, 125/1. URS člen 23. Kodeks slovenskih novinarjev (2002) člen 3.
objava članka - objava v medijih - razkritje osebnih podatkov - javna objava fotografije - poseg v osebnostne pravice posameznika - poseg v pravico do zasebnosti - poseg v osebno sfero - razžalitev dobrega imena in časti - konflikt med pravico do svobode izražanja in pravico do zasebnosti - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - dopustnost posega v ustavno pravico - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - merila ESČP - novinarsko poročanje - kodeks novinarske etike - novinarska svoboda - utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar se trdi ali raznaša - (ne)resničnost izjave - dobra vera - javni interes - javno zdravje - relativno javna oseba - negativna vrednostna sodba - žaljivost izjave - zaničevalni namen - zgražanje v javnosti - sramotitev - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - pritožba zoper sklep o predlogu za izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - očitek pristranskosti sodnika - pravica do neodvisnega in nepristranskega sojenja - pravica do sodnega varstva - predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - pravica stranke do sodelovanja v postopku - vročanje sodnih pisanj - vročanje preko sodne deske - vročanje pisanj v varni elektronski predal - dvom o pravdni sposobnosti stranke - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - sposobnost biti stranka v pravdnem postopku - dokaz z zaslišanjem strank - izdaja odločbe brez zaslišanja - pravica do izjave v postopku - listinski dokaz - postavit
Svoboda izražanja zajema tudi informacije, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo. V njen okvir sodi tudi možnost zatekanja k določeni stopnji pretiravanja ali provokacije in k uporabi pretiranih izjav. Nikakor pa niso - tudi po praksi ESČP - varovane izjave, ki bi pomenile objestno samovoljno klevetanje in katerih edini namen je žaljenje oziroma sramotenje.
ZPP člen 243, 350, 350/2. ZZVZZ člen 86, 86/1, 87, 87/1. OZ člen 186, 186/1, 433. ZGD-1 člen 623, 623/6, 636.
odškodnina - delovna nesreča - padec v globino - padec z lestve - statusno preoblikovanje družbe - delitev - delitveni načrt - obseg pritožbenega preizkusa - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvedenec
Pravno razmerje, ki je predmet te pravde, ni delovno razmerje A. A. (ki je nedvomno prešlo z njene prednice na prvo toženko), temveč razmerje med javnim zavodom, ki iztožuje odškodnino, ker je moral plačevati delavčevo zdravljenje in nadomestila njegove plače, ko ta ni bil zmožen za delo, in za delovno nezgodo odgovornim delodajalcem. Ko delitveni načrt jasno in določno ne razporeja, na koga preide to obveznostno razmerje, je odločilno, da se je delavec poškodoval v okvirih izvajanja tiste dejavnosti, ki se je z njene pravne prednice (ki je ohranila zgolj kabelsko dejavnost) prenesla na prvo toženko. Ta dejavnost in sporna obveznost sta tesno povezani, tvorita nekakšen zaokrožen premoženjski sklop ali podjetniško celoto in je zato takšna razlaga bližje pojmu obveznosti prenosne družbe v zvezi s premoženjem, ki je prešlo na prevzemno družbo po delitvenem načrtu, v smislu šestega odstavka 623. člena ZGD-1.
Varovalni obroč lestve je zelo verjetno segal preko ravnine ograje podesta, zagotovo pa ji je bil preblizu; sestop ni bil enostaven, treba se je bilo tlačiti za ograjo, zlahka pa je bilo nanjo stopiti. Zanemarjeno je bilo tveganje padca v globino.
Preozek podest oziroma njegova ograja, postavljena preblizu hrbtnemu varovalu lestev, tako da jo lahko sestopajoči z nogo nehote doseže in stopi nanjo, je bila torej jasno predvidljiv vir nevarnosti za hudo poškodbo. Ta in takšna predvidljivost pa že vzpostavlja tudi odškodninsko odgovornost po splošnih pravilih.
Pritožbeno sodišče se samo ne ozira k vsemu gradivu, ki je bilo zbrano v prvostopenjskem sojenju. Svojega sojenja ne začne tako, da najprej preuči ves prvostopenjski spis. Vedno izhaja iz izpodbijane sodbe.
pripadajoče zemljišče k stavbi - ugotovitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe - parkirna mesta - dejanska raba površin - namenska raba - pretekla raba - prostorski akti
Zgolj dejstvo, da so etažni lastniki uporabljali zemljišče in tam parkirali svoje avtomobile in parcelo vzdrževali, ob vsej navedeni urbanistični podlagi, ne pomeni, da je parcela pripadajoče zemljišče obravnavane stavbe oziroma da je nujno potrebna za redno rabo stavbe. Parcela je bila vedno namenjena javni rabi, to je cesti, parkirna mesta pa so se predvidela na javnih površinah.
Pritožba nima prav, da za namembnost zemljišča stavbi zadošča že sama pretekla redna raba sporne parcele s strani stanovalcev. Namembnost zemljišča stavbi mora biti utemeljena kumulativno tako z urbanističnega kot tudi z dejanskega vidika, če naj govorimo o pripadajočem zemljišču stavbe. V obravnavani zadevi je podan zgolj dejanski vidik, ne pa tudi urbanistični.
odločitev o pravdnih stroških - kriterij uspeha v pravdi - arbitražna odločba - vsebina izreka odločbe - vsebina dogovora - dogovor o pravdnih stroških - odločitev sodišča
Sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških pravdnega postopka ni bilo dolžno upoštevati vsebine arbitražnih odločb. Iz izrekov arbitražnih odločb namreč ni razvidno, da bi arbitraža odločila tudi o stroških pravdnega postopka. Učinek pravnomočnosti arbitražnih odločb za izpodbijano stroškovno odločitev ni pomemben.
ZPP člen 151, 151/1, 154, 154/3, 155. OZ člen 121.
stroški postopka - splošni pogoji pogodbe
Pritožbeno sodišče ne sprejema pritožbenega stališča, da je sodišče prve stopnje tožnici neutemeljeno priznalo nagrado za predpravdni odškodninski zahtevek, ker naj bi takšen zahtevek izključevali splošni pogoji avtomobilskega kaska. Vzeti po tej poti, tj. v splošnih pogojih imputirati zavarovancu odpoved opisani (s stališča sklenitve zavarovalne pogodbe) bodoči pravici (obveznost povrnitve stroškov postopka namreč nastane šele z odločbo sodišča), bi bilo prestrogo pravilo splošnih pogojev, ki se kot takšno ne uporabi (drugi odstavek 121. člena OZ).
ZGD-1 člen 390, 390-1, 480, 481, 482, 509, 522. ZZZDR člen 51.
skupno premoženje zakoncev - poslovni delež kot skupno premoženje - izostanek vpisa poslovnega deleža v sodni register - pravni učinek vpisa v sodni register - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - prenehanje družbe po skrajšanem postopku, če sta družbenika zakonca
Če družbi ni znano, da je poslovni delež skupno premoženje, pravila korporacijskega prava prevladajo nad pravili o skupnem premoženju. Drugače pa je, če družba ve, da je poslovni delež skupno premoženje (in ji je znano tudi, da sta družbenika glede skupnega premoženja v sporu). V tem primeru bi bilo sklicevanje na legitimacijski učinek vpisa v sodni register v nasprotju s splošnim načelom dobre vere in poštenja in zato pravno nevzdržno. Tožena stranka, oziroma njen poslovodja, ki je vedel, da je poslovni delež skupno premoženje,bi torej moral sklicati skupščino skladno z določbo 509. člena ZGD-1 in o njej na ustrezen način obvestiti tudi tožnico.
Družbenika bi morala uskladiti svoje akte in svojo organiziranost z dejanskim stanjem. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožnica pri uresničevanju svojih korporacijskih upravičenj onemogočena. Če je tako, se tožena stranka ne more sklicevati na svoje akte, saj neuskladitev z dejanskim stanjem izhaja iz njene sfere.