ZPP člen 154, 154/1, 156, 156/1. ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/2, 60/3, 60/4, 61, 61/1, 63, 63/1, 302.
prijava terjatve v stečajnem postopku - nepopolna prijava - prerekanje prijavljene terjatve - odločanje o pravdnih stroških - napotitev stečajnega upravitelja na pravdo - terjatev na podlagi izvršilnega naslova - identifikacija terjatve
Upnik, ki prijave ni podal tako, kot je treba, terjatve sicer ne bo izgubil, vendar je po nepotrebnem povzročil pravdo, da se ugotovi, da je resnični imetnik terjatve. Zato glede povrnitve stroškov ne more veljati pravilo, da je upravičen do povrnitve pravdnih stroškov, kdor v pravdi zmaga, temveč načelo krivde, katerega poseben izraz je določba četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP. V tej zadevi pa ta določba ne pride v poštev ne po njenem zapisu (po citiranem četrtem odstavku pravdni stroški bremenijo upnika v postopku za ugotovitev njegove terjatve) ne po njenem smislu. Na to pravdo je bil napoten stečajni upravitelj, ker toženkina terjatev temelji na izvršilnem naslovu. Če iz toženkine prijave terjatve ne bi bilo spoznatno, kaj konkretno hoče, zakaj in zakaj ravno toliko, ne bi imelo nobenega smisla stečajnega upravitelja napotiti, da iztoži, da ne obstaja terjatev, za katero se po definiciji (tj. zaradi pomanjkljive prijave, gl. zg.) dobro ne ve, kaj sploh je. Če bi šlo res za slednjo situacijo, bi bila na pravdo napotena toženka, in če bi v njej zmagala, bi vseeno morala pokriti tožnikove pravdne stroške.
kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - zakonski znaki kaznivega dejanja - poskus kaznivega dejanja - dokončano kaznivo dejanje - mladoletna oseba - izvršitvene oblike dejanja - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine
Pri nekaterih izvršitvenih oblikah kaznivega dejanja po 176. členu KZ-1 se že sam poskus šteje za dokončano kaznivo dejanje, kar velja tudi za spodbujanje mladoletne osebe k izdelavi pornografskega gradiva. Navedeno pomeni, da je obtoženec kazniva dejanja dokončal tudi v tistih primerih, ko mu oškodovanke po njegovem nagovarjanju niso poslala golih fotografij. Glede na dikcijo drugega odstavka 176. člena KZ-1 je obtoženec že z nagovarjanjem k izdelavi in posredovanju golih fotografij izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da mora biti nagovarjanje kot izvršitveni način iz drugega odstavka 176. člena KZ-1, ki implicira neko ponavljajoče, trajajoče in ne enkratno ravnanje, po teži primerljivo ostalim izvršitvenim načinom (z uporabo sile, grožnje ali preslepitve, prekoračitev ali zloraba pooblastil, novačenje, izkoriščanje)) in s posegom v spolno integriteto mladoletnih oškodovank dovolj intenzivno. Tudi enkraten poziv dekletom,, naj pošljejo gole fotografije, bi za izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja zadoščal, če bi mu bile pridružene še drue obtoženčeve navedbe ali ravnanja v smeri prepričevanja, naj oškodovanke izdelajo in pošljejo gole fotografije ali pa če bi bil tak poziv uspešen.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00084974
SPZ člen 47, 73, 77, 78, 79, 80, 92, 99. ZJC člen 19, 19/7. ZUreP-3 člen 202, 202/1, 202/2, 203, 204, 207, 209. ZKN člen 65.
sosedsko pravo - negatorna tožba (opustitvena tožba) - prepovedna (opustitvena) tožba - poseg v lastninsko pravico - vznemirjanje lastninske pravice - vrnitvena tožba - nedoločen in neizvršljiv tožbeni zahtevek - omejitev lastninske pravice na nepremičnini - javna cesta - javna korist - razlastitev - dokončno urejena meja - gradnja čez mejo nepremičnine
V obravnavanem primeru je treba tehtati in presojati sorazmernost zahtevanega stvarnopravnega varstva in javne koristi na drugi strani. Ob poskusih ureditve medsebojnih premoženjskopravnih razmerij, ki jih napoveduje toženka, in ugotovljenem minimalnem posegu javne ceste v svet tožeče stranke, tožbeni zahtevek na odstranitev dela javne ceste v konkretnih okoliščinah primera ni utemeljen.
V konkretnih okoliščinah primera gre bolj kot za položaj protipravne dejanske razlastitve, za položaj ureditve in uporabe meje med sosednjima zemljiščema.
Sodišče prve stopnje se je opredelilo, zakaj šteje, da je tožnik izkazal pogoj nevarnosti iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ in pravilno pojasnilo, da objektivna nevarnost za uveljavitev terjatve (s stopnjo verjetnosti) izhaja iz toženkinega že izvedenega aktivnega sodelovanja pri odsvojitvi dolžnikovega (moževega) premoženja. Obrazložilo je, da vse navedene okoliščine skupaj – do tega, da je šlo za delitev skupnega premoženja po mnogih letih zakonske zveze in ob njenem nadaljnjem trajanju, časovni komponenti (sklenitev Sporazuma kmalu po prejemu tožnikovega opomina) in sami vsebini Sporazuma – dajejo podlago za verjetnost zatrjevane nevarnosti (glej 8. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa in točke 16 – 17 obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje o začasni odredi z dne 18. 10. 2024).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00084551
KZ-1 člen 70, 70/2, 73, 73/2, 308, 308/3. ZKP člen 498.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odmera kazni - obteževalne in olajševalne okoliščine - priznanje krivde - varnostni ukrep odvzema predmetov - fakultativni odvzem predmetov - nevarnost, da bo predmet ponovno uporabljen za kaznivo dejanje
Potencialna nevarnost telefona ni v sami elektronski napravi, temveč v podatkih, ki so v njej shranjeni. Obdolženec ima iz naslova pravice do obrambe (razen v izjemnih primerih)1, možnost zahtevati kopijo vseh podatkov (istovetne kopije telefona), torej tistih, ki se uporabljajo kot dokaz v kazenskem postopku in tudi tistih, ki s kaznivim dejanjem niso povezani in jih storilec hrani za zasebne namene (slike, sporočila, datoteke, imenik stikov...). Glede na to, da ima obtoženec v vsakem primeru dostop do podatkov telefona in ima pravico tudi do njihove kopije, razlog za odvzem telefona v obravnavanem primeru ne morejo biti podatki, ki so v telefonu vsebovani in ki bi jih obtoženec v bodoče lahko uporabil pri izvršitvi kaznivega dejanja. To pa pomeni, da namena varnostnega ukrepa z odvzemom telefona ni mogoče učinkovito uresničiti.
vrnitvena tožba - dajatveni zahtevek - odstranitev objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - ugovor pasivne legitimacije - podizvajalec - lastništvo tretjega
Ob dejanski ugotovitvi, da ima sporni del zemljišča v posesti tretja oseba in ne toženec, je pravno pravilna odločitev, da toženec ni pasivno legitimiran za vračilo vtoževanega dela nepremičnine.
sodba na podlagi pripoznave - pripoznava - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravni interes - zavrženje tožbe - lovska zveza - stroškovna odločitev - povod za tožbo - okoliščine konkretnega primera - delitev stroškov glede na uspeh v postopku
Tožnik je zahteval razveljavitev sklepa občnega zbora tožene stranke in ponovno včlanitev. Pripoznava takega zahtevka pa ne nasprotuje niti moralnim niti prisilnim predpisom. Zato tudi ni podana očitana procesna kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Po presoji pritožbenega sodišča bi bilo mogoče reči, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo, če bi izkazala, da je tožnika pozivala na predložitev potrebnih dokumentov, pa se ta na pozive ne bi odzival. Glede na opisane okoliščine primera pritožbeno sodišče šteje, da je tožena stranka dala povod za tožbo in zato ne gre za situacijo iz 157. člena ZPP, ampak je tožena stranka tožniku dolžna povrniti pravdne stroške, kot jih je odmerilo sodišče prve stopnje, po načelu uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP).
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - način izkazovanja zapadlosti terjatve - po zakonu overjena zasebna listina - dogovor
Za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Tudi v primeru dogovora gre za zasebno listino, ker gre v konkretnem primeru za dogovor, pa je bil dolžnik s tem, ko ga je sam podpisal, že po naravi stvari obveščen o zapadlosti terjatve, kar zadosti zahtevanim zakonskim kriterijem. Zakon poleg tega ne zahteva, da je dokazilo o zapadlosti datirano kasneje, kot je v njem navedena zapadlost terjatve.
prepozna tožba - rok za vložitev tožbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožnici je bila izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena že 27. 2. 2024. Takrat se je tožnica seznanila z odpovedjo in razlogi zanjo. Zato je od naslednjega dne po vročitvi odpovedi pričel teči 30-dnevni rok za vložitev tožbe. Ker je tožnica tožbo vložila šele 24. 12. 2024, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno (prvi odstavek 274. člena ZPP).
Vprašanje ugotavljanja invalidnosti in s tem I. kategorije invalidnosti je potrebno presojati po določbah ZPIZ-2, vprašanje zaposljivosti pa je potrebno presojati upoštevaje določbe predpisov, ki urejajo zaposlovanje brezposelnih oseb oz. invalidov. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi že ugotovitev, da tožnik ni zaposljiv pomenila, da je pri njemu podana I. kategorija invalidnosti.
Sodišče lahko zavrne uporabo posameznih določil splošnih pogojev, če so pretirano stroga za drugo pogodbeno stranko (drugi odstavek 121. člena OZ). Po mnenju višjega sodišča so določila splošnih pogojev, ki omogočajo tožeči stranki, da za kratkotrajno parkiranje zaračuna parkirnino, kot da bi parkiranje trajalo več mesecev, pretirano stroga.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - navodila osebnega zdravnika - zapustitev kraja bivanja - bolniški stalež
Kot splošno pravilo velja, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti od dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege na svojem domu. Odsotnost z doma je dopustna za čas izvajanja predpisanih zdravstvenih storitev ali če osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija meni, da odsotnost ne vpliva negativno na zdravstveno stanje zavarovanca. Za odhod izven kraja bivanja je vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika, sicer odhod ni dopusten.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče
Zaradi nedorečenosti splošnih aktov je v presoji, ali in katere parcele v širšem območju, na katerega se ti akti nanašajo, so v javni rabi, katere pa pripadajo eni (ali več) stavbam, treba upoštevati vsebino posamičnih aktov - upravnih dovoljenj o gradnji in o zunanji ureditvi obravnavane stavbe. Ker je vsebina teh dovoljenj določna in ob (neizpodbiti) domnevi, da je skladna s hierarhično višjimi pravnimi akti, imajo ti odločilno težo v presoji o pripadnosti spornih parcel.
ZSPJS člen 3a. ZPP člen 1, 17, 17/2. ZDSS-1 člen 5.
stvarna pristojnost - sodišče splošne pristojnosti - delovno sodišče - plača sodnika
Tožnik zahteva povrnitev škode zaradi izgubljenega dohodka, ki naj bi mu jo povzročila toženka kot zakonodajalec (in ne kot delodajalec), s tem ko ni sprejela zakona, ki bi na ustavno skladen način uredil plače sodnikov. Zahtevek s takšno utemeljitvijo ne sodi v okvir varstva pravic javnega uslužbenca in funkcionarja po desetem odstavku 3.a člena ZSPJS. V konkretnem primeru torej ne gre za nobenega od taksativno navedenih sporov iz 5. člena ZDSS-1, za katere je določena stvarna pristojnost delovnega sodišča v individualnih delovnih sporih, temveč gre za spor iz civilnopravnega razmerja, za odločanje o katerem je na podlagi 1. člena ZPP stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00084771
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11,371/2. KZ-1 člen 229, 229/1, 229/2, 230, 230/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja med razlogi o odločilnih dejstvih - odsotnost odločilnih razlogov - elementi kaznivega dejanja - stek kaznivih dejanj - preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti - goljufija na škodo Evropskih skupnosti - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - navidezni idealni stek - načelo inkluzije - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga
Ker po drugem odstavku 354. člena ZKP glede pravne presoje dejanja sodišče prve stopnje na predloge tožilca ni vezano, pritožbeno sodišče opozarja, da je treba že v osnovi razmejiti krivdo kot subjektivni element posameznega kaznivega dejanja od steka kaznivih dejanj, tj. primera, ko posamezni obdolženec izpolni zakonske znake dveh ali več kaznivih dejanj, za katera se mu sodi hkrati, čemur skozi obrazložitev izpodbijane sodne odločbe ni bilo zadoščeno. Vprašanje morebitnega steka (poskusa) sostoritve kaznivih dejanj preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti po prvem odstavku 230. člena KZ-1 in goljufije na škodo Evropske unije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 229. člena KZ-1, je namreč vezano na opis dejanja in ne na naklep oziroma sploh ne na vprašanje krivde.
ZDR-1 člen 34, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZPP člen 355, 355/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - prilastitev denarja - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnica je vedela, da denar iz košarice ne pripada zaposlenim in da ga ne sme vzeti za lastne potrebe, kljub temu pa je denar vzela in z njim opravila osebna nakupa, kar predstavlja kršitev delovnih obveznosti.
začasna nezmožnost za delo - časovne omejitve - ugotavljanje invalidnosti
Niti ZZVZZ niti Pravila OZZ ne dajeta pravne podlage, da bi toženec zavarovancem v zvezi z opravljanjem svojega dela nalagal konkretne omejitve pri delu, razen časovne razbremenitve. Pri tožniku še ni bila ugotovljena invalidnost. Le v primeru priznane invalidnosti, bi tožnik lahko opravljal delo v obsegu preostale delovne zmožnosti, torej v obsegu priznanih stvarnih razbremenitev.
Pri začasni nezmožnosti za delo se pričakuje, da bo po določenem časovnem obdobju zavarovančevo klinično stanje zadovoljivo popravljeno in bo spet polno delazmožen. Če se klinično stanje zavarovancu v celoti ne sanira in so potrebne stalne razbremenitve v bodoče, je potrebno pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje podati predlog za oceno trajne preostale delazmožnosti.
ZDR-1 člen 88, 88/1, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - kršitev navodil zdravnika - bolniški stalež - navodila pristojnega zdravnika - vročitev odpovedi
Da odpoved učinkuje v razmerju do delavca, mu jo mora delodajalec vročiti (prvi odstavek 88. člena ZDR-1). Tožniku je bila izpodbijana odpoved vročena 13. 11. 2023 in na ta datum je vezano prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je ravnal v nasprotju z navodili v odločbi ZZZS in navodilom osebne zdravnice. Ta ugotovitev utemeljuje obstoj odpovednega razloga iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki je (med drugim) podan, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije.
ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 149, 150. ZPP člen 355, 355/1.
poškodba delavca pri delu - vzrok zdrsa - upravljanje motornega vozila - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca
Uporaba (v avtomobil vgrajene) sklopke med vožnjo ključen oziroma neločljiv sestavni del upravljanja vozila. Nastanek škodnega dogodka je neposredno povezan z upravljanjem motornega vozila.
prodajna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - odgovornost prodajalca za napako - skrita napaka - obvestilo o napaki - dolžnost jasnega in konkretnega grajanja napak - opis napake - rok za obvestilo o napaki - prekluzivni rok
Rok, v katerem mora kupec prodajalca obvestiti o napaki, ima značilnost prekluzivnega roka.
Kupec mora v obvestilu o napaki stvari natančneje opisati napako. Zadošča, da prodajalca obvesti o končni posledici napake, ni pa dolžan navesti vzroka napake.