CIVILNO PROCESNO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - VODE - KONCESIJE
VS4002218
ZVO-1 člen 164. ZGD-1 člen 529, 529/2. ZUKN. URS člen 155. ZV-1 člen 136. Uredba o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije člen 12c. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - koncesija - nadomestilo za omejeno rabo prostora - upravljanje kapitalskih naložb države
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali ima določeno enkratno nadomestilo za omejeno rabo prostora v 12.c členu Uredbe o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije pravno naravo koncesnine iz 164. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), ki bi jo moral koncesionar plačevati poleg koncesije za rabo vode po določilih 136. člena Zakona o vodah (ZV-1)?
Ali je zavezanec za plačilo koncesnine za posebno rabo vodnega zemljišča iz 164. člena ZVO-1 lahko na podlagi paternalističnega modela in drugega odstavka 529. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) tožena stranka glede na namen njene organiziranosti kot gospodarske javne službe?
Ali uporaba Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (ZUKN) v sodbi sodišča druge stopnje predstavlja kršitev načela prepovedi retroaktivnosti in s tem predstavlja kršitev 155. člena Ustave Republike Slovenije ter zmotno uporabo materialnega prava glede na dejstvo, da sporni zakon v času uveljavitve 12.c člena Uredbe o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije še ni veljal?
ZVO-1 s svojimi določbami omejuje udeležbo v postopku okoljevarstvenega dovoljenja oziroma okoljevarstvenega soglasja. Po presoji Vrhovnega sodišča pa ni mogoče izključiti možnosti drugih pravnih in fizičnih oseb, da sodelujejo v obeh navedenih postopkih, če seveda dokažejo svoj pravni interes za vstop v postopek.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO – OKOLJSKO PRAVO
VS1013909
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (2006) člen 5, 5/3.
ukrep inšpekcije za okolje – odlaganje obdelanih odpadkov na odlagališču – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Z vprašanjem, ki ni izpostavljeno na zahtevani način, in z vprašanjem, ki ni pravno, temveč dejansko vprašanje, revident ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Določba 31. člena Uredbe se ne nanaša zgolj na fazo sprejemanja prostorskega akta, pač pa tudi na nadaljnje faze, torej tudi na projektiranje in gradnjo. Z upoštevanjem te določbe pri umestitvi v prostor (pri sprejemu ustreznega prostorskega akta) se ta določba ne „izčrpa“, ampak jo je treba upoštevati tudi v nadaljnjih postopkih, torej tudi v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja. Uredba je kot izvedbeni predpis za varstvo okolja relevantna skozi celoten postopek, saj ne velja samo za prostorsko načrtovanje, ko se nek poseg umešča v prostor, ampak tudi za gradnjo.
Uredba o ravnanju z odpadki člen 16, 16/1, 16/2-2. Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih člen 1, 2, 2/10, 11, 11/1. ZGO-1 člen 1.
izpolnjevanje pogojev - dovoljena revizija - vpis v evidenco zbiralcev odpadkov - vprašanje uporabe gradbenih predpisov ali predpisov o rudarstvu
Zahteva (da oseba razpolaga z objekti za predhodno skladiščenje, urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, skupaj z vgrajenimi instalacijami in opremo, s katero se zagotavlja preprečevanje škodljivih vplivov na okolje) se nanaša tudi na urejen prostor na prostem – zbirni center, ki mora biti urejen v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov (ZGO-1: gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje).
Odločitev v obravnavani zadevi je sicer odvisna od vprašanja, ki ga izpostavlja revidentka, vendar pa je upoštevaje namen Uredbe, ki mora biti spoštovan pri vsakem posegu, ki bi lahko škodljivo vplival na okolje, in upoštevaje določbe ZVO-1, na podlagi katerega je bila Uredba sprejeta, že po naravi stvari povsem jasno, da se (tudi) določba prvega odstavka 31. člena Uredbe, ki je umeščena v poglavje o načrtovanju in gradnji odlagališča, uporablja pri vsakem tovrstnem posegu v okolje, torej tudi pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za izdajo okoljevarstvenega soglasja za razširitev že obstoječega odlagališča (nenevarnih) odpadkov, pri čemer gre v obravnavani zadevi za precejšnjo razširitev obstoječega odlagališča. Upoštevaje navedeno je po presoji Vrhovnega sodišča določba prvega odstavka 31. člena Uredbe jasna in ne potrebuje posebne razlage. Zato izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 glede na zgoraj navedene kriterije. Odgovor nanj ni potreben in ne bi v ničemer pripomogel k zagotovitvi pravne varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava preko sodne prakse.
ZVO-1 člen 82, 84, 84/5, 84/7. ZUP člen 43. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 89.
občina kot stranski udeleženec v postopku – okoljevarstveno dovoljenje – dovoljenost revizije - jasna zakonska določba
Zakonodajalec je položaj občine kot lokalne samoupravne skupnosti v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja iz 82. člena ZVO uredil tako, da je v petem odstavku 84. člena ZVO-1 določil, da ministrstvo pošlje izdano okoljevarstveno dovoljenje iz 82. člena tega zakona pristojni inšpekciji in občini, na katere območju se nahaja naprava (za katero je dovoljenje izdano). Dejstvo, da zakon določa, da se odločba pošlje (ne pa vroči) določenemu organu oziroma subjektu, pomeni, da takšnega organa oziroma subjekta ne šteje za stranko v upravnem postopku.
upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – sklep o dovolitvi izvršbe – ukrep inšpektorja za okolje in prostor
Sklep o dovolitvi izvršbe, ki je skladen z izvršilnim naslovom, ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj to odločitev vsebuje izvršilni naslov. Zato tak sklep ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
naravovarstveno soglasje – dovoljenost revizije – zelo hude posledice – pričakovane pravice
Ker je pridobitev gradbenega dovoljenja negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in kot tako pričakovana pravica, z nepridobitvijo te pravice ni mogoče izkazati zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljena revizija - okoljevarstveno soglasje – obnova postopka po uradni dolžnosti - pomembno pravno vprašanje – subjektivni rok za uvedbo obnove postopka po uradni dolžnosti – postopek o glavni stvari – postopek za priznanje položaja stranskega udeleženca – vetrna elektrarna
V primeru, ko gre za zagotovitev udeležbe v postopku društvu, ki v zadevi nastopa v javnem interesu, je – ob upoštevanju 44. člena ZUP – možna uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti (tudi) po 9. točki 260. člena ZUP.
dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje v ponovljenem postopku – hude posledice – okoljevarstveno soglasje – hude posledice ne izhajajo iz izpodbijane odločbe
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije, je na strani revidentov.
Trditve o neenotni sodni praksi sodišča prve stopnje bi morala revidenta skladno z ustaljenim stališčem Vrhovnega sodišča, dokazati s kopijami sodnih odločb sodišč prve stopnje, iz katerih bi bilo razvidno, da je sodišče prve stopnje ob bistveno enakem dejanskem stanju o spornem pravnem vprašanju zavzelo drugačno stališče v drugi zadevi, ne pa v isti zadevi (četudi je bil postopek ponovljen).
Revidenta z nekonretiziranimi in posplošenimi navedbami o hudih poledicah nista izkazala, da bi prav izpodbijana odločba lahko povzročila posledice, ki bi povzročile degradiranje njunega življenjskega prostora.
Pravni interes v upravnem sporu mora vključevati interes za odpravo pravnih učinkov izpodbijanega akta oziroma dejanj upravnih organov. Če teh ni več, preneha tudi pravovarstvena potreba za upravni spor.
okoljevarstveno dovoljenje – začasna odredba – nastop pravnomočnosti odločitve o glavni stvari - pravni interes - nedovoljena pritožba - zavrženje
Z odločitvijo sodišča prve stopnje o glavni stvari je odpadla potreba po odločanju Vrhovnega sodišča o pritožbi zoper izpodbijani sklep. Kot je bilo v tem postopku že navedeno, bi izdana začasna odredba po določbi 32. člena ZUS-1 lahko učinkovala le do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari. Z nastopom pravnomočnosti odločitve o glavni stvari zato tožnik nima več pravnega interesa na odločitvi o njegovi pritožbi zoper sklep, s katerim je bila zahteva za izdajo začasne odredbe zavrnjena. In ker mora biti pravni interes podan ves čas postopka, na kar sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena ZUS-1), tožnik pa ga v tem postopku nima več, je bilo treba na podlagi tretjega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se po določbi 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1, tožnikovo pritožbo zavreči kot nedovoljeno.
začasna odredba – okoljevarstveno soglasje - sosežig odpadkov – izpust škodljivih snovi – hujše posledice za zdravje – težko popravljiva škoda
Ni mogoče istočasno pritrjevati tožniku, da so izpusti pri proizvodnji prizadete stranke zlasti zaradi sosežiga odpadkov (lahko) nevarni za okoliške prebivalce in s tem tudi za tožnika, pa hkrati zavrniti njegovo zahtevo z razlogom, da tožnik ni kot verjetno izkazal, da bi zaradi teh izpustov lahko zbolel do pravnomočne odločitve sodišča o glavni stvari. Pri tem navedeni časovni okvir izbruha bolezni pri tožniku ali drugih ljudeh v vplivnem območju cementarne ne more predstavljati odločilnega razloga za odločanje o tožnikovi zahtevi za izdajo začasne odredbe, ampak bi bilo treba po presoji Vrhovnega sodišča skrbneje presoditi stopnjo verjetnosti, da bi okoliški prebivalci imeli zaradi nevarnih izpustov hujše posledice za svoje zdravje, kar bi predstavljalo težko popravljivo škodo v smislu 32. člena ZUS-1.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - OKOLJSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS1012611
ZUS-1 člen 83, 83/2-3.
varstvo okolja - dovoljenost revizije – zelo hude posledice – prepoved nezakonitega ravnanja kot zelo huda posledica
Revident zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne more utemeljevati z navajanjem negativnih posledic izvršitve inšpekcijskega ukrepa, s katerim se prepoveduje nezakonito opravljanje dejavnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
VS0012929
ZPP člen 13, 224. ZOR člen 154, 154/1, 206. ZUN člen 76b. ZVO člen 9, 9/2, 17, 17/1. ZRud člen 11, 11/1.
odgovornost za nedovoljene posege v prostor - izkop gramoza - odgovornost po ZUN - odgovornost investitorja subsidiarna odgovornost lastnika zemljišča - odgovornost po ZOR - protipravnost - predhodno vprašanje
Po določbi 76.b člena ZUN je odškodninska odgovornost lastnika subsidiarna glede na odškodninsko odgovornost investitorja nedovoljenega posega v prostor. Le če slednjega ni mogoče ugotoviti, je odškodnino dolžan plačati lastnik oziroma upravljalec zemljišča. Po pravilnem zaključku nižjih sodišč v konkretni zadevi subsidiarna odgovornost toženca kot lastnika zemljišč ni podana, saj tožnica ni zatrjevala, da ni mogoče ugotoviti, kdo je investitor spornega posega.
Tudi ko lastnik ni investitor oziroma naročnik posega, je njegova odškodninska odgovornost lahko podana zaradi njegovih drugih protipravnih ravnanj pri izvajanju nedovoljenih posegov v prostor (prim. drugi odstavek 9. člena ZVO ter 206. člen ZOR). Ob upoštevanju, da toženec ni bil ne naročnik ne izvajalec izkopov ter da zanje tudi ni vedel, njegovega ravnanja ni mogoče opredeliti kot nedopustnega ali protipravnega.
ZVO-1 člen 51, 54, 64, 73. ZUP člen 43. Navodilo o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje člen 11, 12, 23.
komunalna čistilna naprava - postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja in dovoljenja - stranski udeleženec – pravni interes - vplivno območje – poročilo o vplivih na okolje
Položaj stranskega udeleženca v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja in dovoljenja imajo le osebe, katerih nepremičnine se nahajajo v vplivnem območju, ki ga določi pooblaščeni izdelovalec poročila o vplivih na okolje. Le-te osebe imajo pravni interes po določbi 43. člena ZUP.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZVO-1 člen 20, 82, 148, 149. ZLS člen 21.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – sežig odpadkov – razmejitev pristojnosti med državo in občino – zelo hude posledice – sklicevanje na stanje, ki ni posledica odločitve, ki se izpodbija v tem upravnem sporu – zavrženje revizije
Zakonodajalec je pristojnost med državo in lokalno skupnostjo na področju sežiganja oziroma sosežiganja odpadkov razmejil v določbah 20., 82., 148. in 149. člena Zakona o varstvu okolja – ZVO-1. Ker že iz jezikovne razlage citiranih določb ZVO-1 jasno izhaja, da je sežiganje oziroma sosežiganje odpadkov v pristojnosti države, tudi odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski razmejitvi pristojnosti sledila, ne bi vplivala na pravno varnost, enotno uporabo prava ali na razvoj prava, zato vprašanje, ki ga revident izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1-3, 76, 82. ZUP člen 135, 135/4. ZVO-1 člen 51, 51/2, 66.
pravni interes za tožbo – zavrženje tožbe – sklep o ustavitvi postopka po uradni dolžnosti – stranski udeleženec postopka, začetega po uradni dolžnosti – okoljevarstveno soglasje – državni lokacijski načrt – sodne takse
Ker tožnik zaradi spremembe podzakonskega akta ne more biti stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za državni lokacijski načrt po Zakonu o varstvu okolja – ZVO-1, je pravilna in zakonita odločitev sodišča prve stopnje, ki je njegovo tožbo zavrglo.