brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - oprostitev plačila sodnih taks
Organ za brezplačno pravno pomoč je pravilno ugotovil, da tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni utemeljena, saj glede na tožnikovo premoženjsko stanje nima verjetnih izgledov za uspeh za oprostitev sodne takse za upravni spor.
davčni dolg - obročno plačilo dolga - pritožba - rok za vložitev pritožbe
Pritožnik je pritožbo vložil po preteku pritožbenega roka. Ker je bila pritožba zoper odločbo vložena prepozno, jo je organ pravilno zavrgel kot prepozno.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja - zavrženje vloge
Tožnik v tožbi ne navaja ugovorov, s katerimi bi uveljavljal spremenjeno dejansko stanje ali pravno podlago, ki naj bi nastopila po odločanju o BPP z odločbo št. Bpp 278/2016. Ko oporeka pravilnosti ugotovitev glede zapletenosti oziroma kompleksnosti pravdne zadeve, s katerimi je toženka utemeljila odločbo št. Bpp 278/2016, tožnik ugovarja pravilnosti in zakonitosti navedene pravnomočne odločbe, ki pa ni predmet presoje v tem upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje prošnje
V zadevi ni sporno, da je bila z odločbo opr. št. Bpp 700/2015 z dne 30. 3. 2016 zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev BPP v ponovljenem postopku, ki se sedaj vodi pod opr. št. IV P 588/2015. Odločba je postala pravnomočna 12. 5. 2016. Tudi po mnenju sodišča se dejansko stanje v predmetni zadevi od zadnjega odločanja tožene stranke v zvezi z dodelitvijo BPP ni v ničemer spremenilo. Tožnik v tožbi tudi ne navaja nobenih dejstev in dokazov, s katerimi bi uveljavljal spremenjeno dejansko stanje, ki naj bi nastopilo po zadnjem odločanju tožene stranke.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stranka postopka - občina - tožnik v upravnem sporu
Tožnica v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, ni nastopala kot stranka ali stranska udeleženka. Izpodbijana odločba je bila izdana zavezancu, na tega se glasi in temu je bila kot stranki tudi vročena. Tožnica je bila sicer seznanjena z odločbo, pri čemer je prvostopenjski organ izrecno navedel, da ji odločbe ne pošilja kot stranki, ampak le v seznanitev. Da bi tožnica v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, sodelovala kot stranka ali stranska udeleženka, niti ne zatrjuje, iz njenih tožbenih navedb izhaja ravno nasprotno.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Iz vročilnice, ki je v upravnih spisih, je razvidno, da je bila dne 30. 12. 2016 opravljena osebna vročitev izpodbijane odločbe tožeči stranki. Predpisani zakonski rok za vložitev tožbe v upravnem sporu je 30 dni od vročitve odločbe, kar pomeni, da je bil zadnji dan roka v nedeljo 29. 1. 2017, vendar, ker je nedelja dela prost dan, se je rok za vložitev tožbe v obravnavanem primeru iztekel v ponedeljek 30. 1. 2017 ob 24.00 uri (4. odstavek 111. člena ZPP). Iz tožbe oziroma podatkov v listinah sodnega spisa je razvidno, da je bila tožba poslana priporočeno po pošti 31. 1. 2017 ob 18.37 uri, kar pa je po izteku 30-dnevnega roka za tožbo. Zato je moralo sodišče tožbo s sklepom kot prepozno zavreči.
ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 30, 40. ZPP člen 199, 199/2.
brezplačna pravna pomoč - spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetnika - načelo enakosti pred zakonom - stranska intervencija
OZS ni izkazala pravnega interesa za udeležbo v postopku na strani tožnika. Svoj interes utemeljuje s sklicevanjem na zakonske in podzakonske podlage, v katerih pa so le splošno opredeljeni njen položaj in naloge.
Predlagatelj ZOdv-D, ki je določil posebno ureditev plačila dodeljenih odvetnikov, je že v postopku sprejemanja tega zakona podal razlago in opravil presojo skladnosti predlagane spremembe zakona z URS.
odobritev pravnega posla - začasna odredba - težko popravljiva škoda - javna korist - ureditvena začasna odredba
S tožbo izpodbijana odločitev o odobritvi pravnega posla je po pravni naravi konstitutivna odločba, ki se realizira tako, da lahko kupec, ki je stranka odobrenega pravnega posla, vknjiži lastninsko pravico v zemljiški knjigi. Izpodbijana odločba se torej ne izvršuje po določbah ZUP. Ker že glede na navedeno zahtevi za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 ni mogoče ugoditi, je sodišče zahtevo tožeče stranke zavrnilo.
Četudi bi tožnik s predlogom uveljavljal izdajo začasne odredbe na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, torej v smislu, naj sodišče začasno uredi stanje tako, da zadrži učinkovanje izpodbijane prvostopenjske odločbe do pravnomočne odločitve o tožbi, s tem ne bi mogel uspeti. Sporno razmerje se omejuje na pravni učinek, povezan z odobritvijo in s tem veljavnostjo pravnega posla, ki je podlaga za prenos lastninske pravice s prodajalca na kupca, ter neposredno ne učinkuje na posest na zemljišču. Sicer pa kupec na podlagi v upravnem sporu izpodbijane, torej nepravnomočne odločbe, ne more postati lastnik zadevne nepremičnine, saj je za vpis v zemljiško knjigo potrebna predhodna pravnomočnost prvostopenjske odločbe.
Tožena stranka je upoštevala samo izvedensko mnenje, ki ji ga je priložilo sodišče, ne pa tudi okoliščin, dejstev, argumentov in dokazov, ki jih je predlagala tožeča stranka v upravnem postopku, kot sta mnenji obeh centrov za socialno delo, ki sta bila v stiku s tožnico, o tem, da je tožnica sposobna zastopati svoje interese v postopkih, ter da je uspešno in samostojno podajala pravne vloge v pravnih postopkih. Zato je tožnica imela zgolj navidezno možnost, da se je lahko izjavila o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
tožba v upravnem sporu - pravdna sposobnost - delno odvzeta poslovna sposobnost - skrbnik - zavrženje tožbe
Odvzem poslovne sposobnosti za nastopanje v sodnih postopkih pomeni, da izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic. Tako gre v tem primeru, ko ni sporno, da je bila tožniku zaradi kverulantstva delno odvzeta poslovna sposobnost, njegov skrbnik pa tako vložene tožbe ni odobril, za neobstoječe dejanje tožnika, zato je sodišče tožbo zavrglo.
upravni postopek - obnova upravnega postopka - predlog za obnovo postopka - pooblaščenec predlagatelja
Pooblastilno razmerje obsega opravo procesnih dejanj, vedenje pooblaščenca izven obsega pooblastilnega razmerja pa avtomatično ne pomeni tudi vedenja stranke, na kar pravilno opozarja tožnica.
ZUS-1 člen 17, 17/2. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 237, 237/2, 237/2-2.
gradbeno dovoljenje - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - stranski udeleženec - priznanje statusa stranskega udeleženca - končan postopek izdaje gradbenega dovoljenja
Okoliščina, da tožnica v trenutku izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja ni imela priznanega statusa stranske udeleženke, ki bi jo kvalificiral za upravičeno vlagateljico tožbe zoper gradbeno dovoljenje, ne more biti odločujoča. To bi bila zgolj v primeru, če tožnica sploh ne bi zahtevala udeležbe v postopku, ali če bi bila taka zahteva pred tem pravnomočno zavrnjena.
V predmetni zadevi je bil tožnici kot solastnici obstoječega objekta odmerjen komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti zemljišča z novo zgrajeno kanalizacijo. Tožnica je že tekom upravnega postopka ugovarjala, da je bil predmetni objekt že pred uveljavitvijo odloka priključen na navedeno komunalno opremo, torej da ni prišlo do izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča. Ker se toženka do tega tožničinega ugovora ni opredelila, izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka.
licenca - licenca za opravljanje strokovnega dela - izobrazbeni pogoj - energetska izkaznica
Zakonodajalec je razmerje med ravnmi izobrazbe po predhodnih študijskih programih in ravnmi izobrazbe, ki si jo bo mogoče pridobiti po bolonjskem sistemu, uvedenem z novelo leta 2004, uredil s 15. členom ZViS-E, iz katerega nedvomno izhaja, da raven izobrazbe diplomantov dosedanjih visokošolskih strokovnih programov ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve bolonjske stopnje iz 33. člena ZViS. Prav to pa je raven izobrazbe, ki je zahtevana v citirani določbi EZ-1.
soglasje k projektu - gradnja v varovalnem pasu javne ceste - fikcija danega soglasja - ponoven postopek odločanja o soglasju po sodbi sodišča
Drugi odstavek 50.a člena ZGO-1 je treba v primeru, kot je obravnavni, ko je sodišče odpravilo odločbo, s katero je bila izdaja soglasja pravočasno zavrnjena, razlagati tako, da roki iz drugega odstavka 50.a člena ZGO-1 začnejo teči od dneva, ko pristojni soglasodajalec prejme sodbo sodišča, s katero mu je zadeva vrnjena v ponovno odločanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zakoniti zastopnik - zastopanje procesno nesposobne stranke
Po prvem odstavku 51. člena ZUP je dolžnost upravnega organa, da procesno nesposobni stranki, ki nima zakonitega zastopnika, zagotovi ustrezno zastopanje. Vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za tako procesno situacijo, saj iz prej navedenih podatkov in podatkov upravnih spisov izhaja, da je bil tožniku postavljen stalni skrbnik in je torej zakonitega zastopnika že imel.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost - javna razsvetljava
Najkrajša dejanska možna razdalja od tožnikovega objekta do ceste z javno razsvetljavo meri 97 m, torej manj kot 100 m. Tožnik je sicer na meritvi pokazal drugo pot, po kateri je razdalja od objekta do javne ceste 106 m, vendar ta ni najkrajša dejanska pot, kar izhaja iz grafične priloge zapisnika, na katero se je skliceval drugostopenjski organ, tožbi pa jo je priložil tudi tožnik.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - predhodno vprašanje - uporaba materialnega predpisa
Upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ko je ugotavljal izpolnjevanje pogojev glede odmika objekta od sosednjih zemljišč z uporabo materialnega predpisa, ni reševal predhodnega vprašanja (iz pristojnosti drugega organa), pač pa vprašanje uporabe materialnega prava iz svoje pristojnosti, ne glede na to, ali ga je uporabil pravilno.
davek od dohodkov pravnih oseb - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - položaj stranke - pravni interes
V postopku davčnega inšpekcijskega nadzora ima položaj stranke davčni zavezanec, torej oseba, zoper katero teče postopek, to je oseba, o katere pravici ali obveznosti se v konkretnem upravnem postopku odloča. V obravnavanem primeru gre za postopek inšpekcijskega nadzora pri družbi A d.o.o. ter s tem za odločanje o pravicah in obveznostih te družbe oziroma prevzemne družbe B d.o.o. kot njene univerzalne pravne naslednice. Gre torej za odločanje o obveznosti pravne osebe, ki lahko dejanja v postopku opravlja le po svojem zakonitem zastopniku – direktorju.