odvzem psa - pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Glede na to, da prepozne pritožbe prvostopenjski organ ni zavrgel, jo je pravilno, v skladu s prvim odstavkom 246. člena ZUP, kot prepozno zavrgla tožena stranka.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 11, 20.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - vrednotenje dodatnih strokovnih del
Razvojno raziskovalni projekt pomeni delo, katerega namen je odkrivanje in spoznavanje novega znanja in razumevanja, ki je nato podlaga nadaljnjemu razvoju. Tožnik je bil s sklepom ministra imenovan za strokovnega člana izpitnega odbora za poslovodno ekonomski del mojstrskega izpita, to pa v nobenem pomenu ne pomeni razvojno raziskovalnega dela za tožnika. Sodelovanje v državni predmetni komisiji ne pomeni razvojno raziskovalnega dela, ampak je to delo zvezano s pripravo izpitnih katalogov, učnega gradiva, izpitnih pol ter ocenjevalnih listov za poslovodno ekonomski del mojstrskega izpita, takšno delo pa se v skladu s 24. točko b) razdelka 20. člena Pravilnika vrednoti z dvema točkama.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt izdan v civilnem sodnem postopku
V konkretnem primeru iz tožbe izhaja, da se tožnik ne strinja z odločitvijo višjega sodišča o njegovi pritožbi zoper dva sklepa okrajnega sodišča. Postopek se je torej vodil pred rednim sodiščem in sicer najprej pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, potem pa pred Višjim sodiščem v Ljubljani. Šlo je za pravdno zadevo, ki sodi v pristojnost rednih sodišč in ne za upravno zadevo. Zaradi tega tožnik odločitev, ki jih je sprejelo sodišče v navedeni zadevi, ne more izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Sodno varstvo zoper take akte je zagotovljeno v civilnem sodnem postopku pred rednim sodiščem.
gradbeno dovoljenje - stranka v postopku - vročitev odločbe - vročitev po elektronski pošti - pritožba - pravočasnost pritožbe
Ob dejstvu, da tožeči stranka odločba ni bila vročena osebno, pač pa po navadni elektronski poti, sodišče upoštevaje okoliščine primera, ki so relevantne za uporabo določbe drugega odstavka 229. člena ZUP, ugotavlja, da iz navedenih okoliščin izhaja, da je tožeča stranka za izdajo odločbe vedela oz. da je mogla sklepati, da je bila odločba izdana. Zato upoštevaje navedeno pritrjuje ugotovitvi organa druge stopnje, da bi ob navedenih okoliščinah morala zahtevati ali osebno vročitev spornega gradbenega dovoljenja oz. v roku za stranko vložiti pritožbo. Njene neaktivnosti vse do vložitve pritožbe, to je po preteku pritožbenega roka za stranko, zato ni mogoče šteti kot kršitev procesnih pravic, kar pomeni, da je bila vložena pritožba utemeljeno zavržena kot prepozna.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - FIP
Razlaščenka je štela za osebo nemške narodnosti ter je ob izpolnjevanju še ostalih pogojev glede avstrijskega državljanstva in stalnega prebivališča v relevantnem obdobju spadala v krog oseb, na katere se je nanašal FIP. S tem pa je bila, upoštevaje pravno stališče Vrhovnega sodišča, izključena zahtevati vračilo premoženja na podlagi ZDen, saj je imela v tuji državi na voljo pravno podlago za pridobitev odškodnine, ki je imela temelj v odvzetem premoženju v takratni Jugoslaviji.
ZUJIK člen 88. ZFPPIPP člen 244, 387, 387/1, 387/4. Uredba o samozaposlenih v kulturi člen 7, 7/3.
samozaposleni v kulturi - razvid samozaposlenih v kulturi - izbris iz razvida - začetek stečajnega postopka - prenehanje pravice do povračila prispevkov za socialno varnost
Prenehanje statusa zasebnika, ki je po ZFPPIPP pravna posledica začetka stečajnega postopka nad prezadolženim zasebnikom, je po 88. členu ZUJIK eden od razlogov za izbris zasebnika iz evidence samozaposlenih v kulturi po uradni dolžnosti. Oseba, ki ji je že z dnem začetka osebnega stečaja prenehal status zasebnika, namreč ne izpolnjuje več pogojev za vpis v evidenco samozaposlenih v kulturi.
Status zasebnika preneha po zakonu že z dnem začetka osebnega stečaja, s tem dnem pa - ne glede na datum izbrisa iz registra - prenehajo tudi vsa obvezna socialna zavarovanja, v katera je bil stečajni dolžnik vključen na podlagi statusa zasebnika.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ustavna pritožba
Določba 24. člena ZBPP, ki določa objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nalaga organu, da presodi tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč. Tako mu nalaga, da mora med drugim presoditi, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Pri navedeni presoji pa ne gre za prejudiciranje odločitev drugega organa, kot to očita tožnik v tožbi, temveč le za ugotovitev izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Podatki o dohodkih, ki jih je tožnik prejel v obdobju zadnjih treh mesecev pred potekom enoletnega roka, niso sporni, prav tako ni sporno, da tožnik o tem ni obvestil strokovne službe za brezplačno pravno pomoč v skladu z obveznostjo iz 41. in 49. člena ZBPP. Ker tega ni storil, se plačana brezplačna pravna pomoč šteje za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, ki jo je tožnik dolžan povrniti v skladu z določbo 43. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga
O prošnji tožeče stranke ni bilo mogoče odločati, saj kljub pozivu za dopolnitev vloge ni vsebovala podatkov o zadevi v zvezi s katero je tožeča stranka želela brezplačno pravno pomoč.
Sodišče je odločilo, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu. Okoliščina, da je tožnik brez pojasnitve zapustili dijaški dom in se vanj ni vrnil, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Tožnik pa tudi ni izkazal, da je njegovo izginotje posledica okoliščin, na katere ni imel zadostnega vpliva.
vodno dovoljenje - neposredna raba vode - gojenje rib
Prvi odstavek 199. člena ZV-1 določa obveznost tistim, ki so že pred uveljavitvijo tega zakona brez dovoljenj ali koncesij rabili vodo, da za vodno dovoljenje zaprosijo in odlaga za čas dveh let od uveljavitve zakona inšpekcijske ukrepe, ne more pa pomeniti podlage za izdajo vodnega dovoljenja. Zato je treba vlogo, ki je bila vložena v skladu s 199. členom ZV-1 obravnavati enako kot vlogo, ki je bila vložena po 126. členu ZV-1 in o izdaji vodnega dovoljenja odločati glede na pogoje iz 127. člena ZV-1.
Na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za ribištvo je bilo ugotovljeno, da je sicer izvajanje posebne rabe vode, ki je predmet zahtevka, mogoče, vendar pa hkrati tudi, da trenutno stanje akumulacije ni primerno za izvajanje dejavnosti gojenja rib, pri čemer so v izpodbijani situaciji natančno navedene neustrezne situacije in nujnost izvedbe določenih ukrepov v povezavi z odpravo le teh. To je pripeljalo do zaključka, da stanje akumulacij v času izdaje odločbe ne omogoča izvajanja dejavnosti gojenja rib oziroma bi bilo le-to v nasprotju s predpisi o sladkovodnem ribištvu.
V primeru napovedi, ki se vloži kot samoprijava in s tem po preteku roka iz šestega odstavka 267. člena oziroma prvega odstavka 271. člena ZDavP-2, torej uveljavljanje (katerihkoli) davčnih ugodnosti ni več mogoče, saj je uveljavljanje izrecno omejeno na napoved, ki se vloži v primeru, ko se izpodbija domneva vročitve informativnega izračuna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - spor zaradi znižanja preživnine - tožbena novota
Šele v tožbi je tožnik navedel, da se mu je znižala plača, da so se povečali davki, da ima več stroškov za najem pisarne in da je manj delovno sposoben. Vse te okoliščine so take, ki bi utegnile vplivati na znižanje preživnine, vendar v tem postopku niti v upravnem sporu tega ni mogoče več upoštevati, ker tožnik tega ni navajal že v postopku do izdaje izpodbijane odločbe.
okoljevarstveno soglasje - presoja vplivov na okolje - predhodni postopek - zmogljivost naprave
Agencija Republike Slovenije za okolje je ravnala pravilno, ko je pri izračunu dnevne zmogljivosti naprave izhajala iz maksimalne možne (proizvodne) zmogljivosti naprave in ne iz njene dejanske oziroma predvidene obremenitve, ki pri odločanju v postopku po 51 a. členu ZVO-1 ni pomembna.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
Glede na to, da v zadevi ni sporno, da je tožnik v postopku delno uspel in prejel odškodnino, kakor tudi, da je zavarovalnica v proračun plačala stroške pravdnega postopka, je tudi po presoji sodišča odločitev tožene stranke, ko je tožniku naložila plačilo razlike med dejansko plačanimi stroški iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, v skladu z določbo 48. člena ZBPP.
davek od premoženja - davčni zavezanec - poslovni prostor
Davek na premoženje se plačuje ne glede na to, ali lastnik oziroma uživalec uporablja premoženje sam, ali ga daje v najem. V skladu z 2. točko 19. člena ZDO pa se davek ne plačuje od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti. Ta oprostitev velja le za lastnika oziroma uživalca v isti osebi.
odmera dohodnine - rek obrazec - predlog za odpravo ali spremembo odločb - očitna napaka - zavestno ravnanje
Na strani tožnika je pri vpisovanju podatkov šlo za zavestno ravnanje in ne za napako. Za obstoj napake je namreč bistveno, da davčni zavezanec (ali davčni organ), ko dejanje stori, meni, da je pravilno. Za napako torej ni šteti kakršnokoli ravnanje, ki ni skladno z dejanskim stanjem, kot to zmotno meni tožnik v tožbi. Zato že dejstvo, da je tožnik pri izpolnjevanju REK-1 obrazcev in s tem pri vpisovanju podatkov, za katere sedaj trdi, da so napačni, ravnal zavestno, izključuje ne le obstoj očitne napake ampak napake nasploh, še manj pa je v takšni situaciji mogoče očitati davčnemu organu, da je storil napako, ko je pri odmeri dohodnine sledil napovedanim oziroma predloženim podatkom.
ZDDPO-2 člen 39, 40, 43, 48. ZDavP-2 člen 379. ZFPPIPP člen 221.o.
izčlenitev družb - prenosna družba - prevzemna družba - prenos premoženja - stečajni postopek - davčne ugodnosti
Tožeča stranka se glede dejstva svojega prenehanja zaradi stečaja, kot tudi dejstva, da je na prevzemno družbo prenesla le obveznosti v skladu z načrtom finančne reorganizacije, sklicuje na posebnosti določene v ZFPPIPP. Po mnenju sodišča omenjeni zakon ni pravna podlaga za predpisovanje pogojev, na podlagi katerih lahko tožeča stranka uveljavlja davčne ugodnosti. Že iz prvega člena ZDDPO-2 izhaja, da omenjeni zakon ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davkov od dohodkov pravnih oseb, saj se z njim urejata sistem obračunavanja in plačevanja davkov od dohodkov pravnih oseb. ZFPPIPP pa, kot izhaja iz njegovega 1. člena, ureja finančno poslovanje pravnih oseb, postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb. Kot tak torej ni in tudi ne more biti zakon o obdavčenju, kot ga razlaga peti odstavek 3. člena ZDavP-2. Ne more biti torej relevanten predpis, ki bi poleg zakonov o obdavčenju, ki so izdani na podlagi 147. člena Ustave RS, dodatno predpisoval v katerih primerih lahko pravna oseba, ne glede na določbe ZDDPO-2 in Direktive, postane subjekt davčnih ugodnosti.
V zadevi je pomembno, da prenosna družba na prevzemno ali novoustanovljeno družbo, kot v konkretnem primeru, prenese le del svojega premoženja, saj po prenosu obrata ne preneha obstojati kot pravna oseba. Gre za logično opredelitev, saj bi v nasprotnem primeru po prenosu celotnega premoženja prenehala kot samostojni pravni subjekt. Kot izhaja iz 39. člena ZDDPO-2, obrat ni že vsako premoženje, ki ga prenosna družba prenese na prevzemno ali novoustanovljeno družbo. Zajema namreč sredstva in tudi obveznosti, ki se prenašajo na prevzemne ali novoustanovljene družbe. Katero premoženje je v praksi mogoče obravnavati kot obrat, je treba presoditi v posameznem primeru ter pri tem izhajati iz ekonomske vsebine premoženja. Praviloma zgolj naložbeno premoženje ne izpolnjuje pogojev za obrat. V skladu z 39. členom ZDDPO-2 torej ne zadostuje, da je preneseni obrat z organizacijskega vidika sposoben tvoriti neodvisno poslovanje, pač pa se mora prenesti tudi vsa sredstva in vire teh sredstev oziroma obveznosti, ki so povezane s prenesenim obratom.