dostop do informacij javnega značaja - začasna odredba - težko popravljiva škoda - tožba zastopnika javnega interesa
Sodišče je pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe izhajalo iz stališča, da ko so enkrat podatki razkriti (pri čemer je potrebno upoštevati, da je odločba izvršljiva že pred njeno pravnomočnostjo), vrnitev v prejšnje stanje ni več mogoče, kar je tudi razlog za ugoditev zahtevi za izdajo začasne odredbe.
Sodišče je pri svoji odločitvi upoštevalo tudi to, da v skladu s tretjim odstavkom 10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu velja, da če organ zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca ni sprožil upravnega spora, je dolžan prosilcu skladno z odločbo Informacijskega pooblaščenca poslati zahtevani dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali dokumentarno gradivo, kar pomeni, da če tožbo vloži organ, se izvršitev odločbe zadrži po samem zakonu. V obravnavanem primeru sicer tožeča stranka nima statusa organa in ga tudi ne zastopa, saj vlaga tožbo kot zastopnik javnega interesa in ne kot zastopnik AJPES. Zaradi tega tožba tožeče stranke v tem svojstvu (kot zastopnika javnega interesa) sama po sebi ne zadrži izvršitve odločbe.
Pravilnik o postopku strokovne verifikacije socialnovarstvenih programov, ki se izvajajo na področju socialnega varstva člen 21, 22, 23. ZUP člen 9, 9/1, 144, 171.
socialnovarstveni program - odvzem verifikacije listine - neporavnane obveznosti - načelo zaslišanja stranke - kršitev določb postopka
Po skrajšanem ugotovitvenem postopku pod pogoji 144. člena ZUP lahko organ odloči le, kadar zaslišanje stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi ni potrebno. Čim pa je tako, gre za kršitev določb postopka, ki jo že zakon opredeljuje kot bistveno, torej tako, ki je ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Stališče tožene stranke, da opustitev zaslišanja stranke ni mogla vplivati na odločitev, je ob zakonski opredelitvi kršitve kot bistvene, neupoštevno. Ne glede na to pa sodišče dodaja še, da tožena stranka, ob smiselnem sklicevanju na dokazno moč javne listine, spregleda določbo 171. člena ZUP, po kateri je dovoljeno izpodbijati zakonsko domnevo o resničnosti dejstev, ki jih javna listina potrjuje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - umik tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - verjetni izgled za uspeh
Umik tožbe pomeni tožnikovo razpolaganje z zahtevkom za pravno varstvo in v konkretnem upravnem sporu pomeni preklic zahteve za pravno varstvo. Izjava o umiku je torej procesno dejanje, ki ne more biti pogojno in ga ni mogoče preklicati. To pomeni, da tožnik z vlaganjem pravnih sredstev v postopku, v katerem je sam umaknil tožbo, ne more uspeti. Uspeti ne more niti s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje. Gre namreč za poseben procesni institut, s katerim se odpravijo posledice zamude roka za opravo dejanja v postopku. Da je do zamude kakšnega roka v postopku prišlo, tožnik sploh ne zatrjuje. Zgolj s trditvijo, da je bil v tujini, pa tudi ni uspel izkazati relevantnih okoliščin, ki bi glede na določbo 24. člena ZUS-1 lahko predstavljale opravičen vzrok za zamudo.
ZEKom-1 člen 9, 9/2, 9/3, 16, 19, 19/1, 20, 20/1, 21. ZUP člen 10, 164, 164/2, 189, 189/1. ZUreP-1 člen 92, 92/3.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - uvedba postopka - javna korist - prosta presoja dokazov - druga ustrezna nepremičnina
Na podlagi navedb služnostnega upravičenca in izvedenega dokaznega postopka je tudi po presoji sodišča prvostopenjski organ mogel zaključiti, da je pridobitev konkretne služnosti nujen pogoj za nadaljnje obratovanje in vzdrževanje bazne postaje oziroma za zagotavljanje nadaljnjega nemotenega delovanja javnega komunikacijskega omrežja. Sodišče sodi, da je (že) v fazi uvedbe postopka ugotovljen tudi pogoj v smislu 1. točke prvega odstavka 21. člena ZEKom-1.
Tožnica v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja ne more uspešno izpodbiti le s posplošenimi zatrjevanji, češ da bi moral organ pridobiti mnenja več različnih izvedencev v zvezi z dejstvi in okoliščinami, glede katerih na osnovi svojega mnenja (po lastnem zatrjevanju) dvomi, da so bili v upravnem postopku pravilno oziroma v celoti ugotovljeni. Tudi ni izkazano na podlagi navedb tožnice, da bi ta njen dvom lahko bil utemeljen. Izvedba predlaganih dokazov je namenjena dokazovanju dejstev, ki jih mora stranka najprej zatrjevati.
Obstoj konkretne javne koristi za posamezno bazno postajo ne more biti povezan z vprašanjem zasebnopravnih razmerij med različnimi operaterji oziroma vprašanjem razmerij konkretnega operaterja kot služnostnega upravičenca z drugimi operaterji.
Zgolj z zatrjevanjem hipotetičnega položaja in morebitne bodoče prodaje nepremičnine tožnica ne more uspešno utemeljevati, da so podane okoliščine v smislu drugega odstavka 21. člena ZEKom-1 (bistveno oviranje lastnika nepremičnine).
ZDavP-2 člen 308, 308/1. ZDoh-2 člen 48, 48/3, 48/3-2. ZSDP-1 člen 50.
davek od dohodkov iz dejavnosti - davčna osnova - normirani odhodki - starševski dopust - skrajšani delovni čas - vodenje poslovnih knjig
ZSDP-1 ugotavlja, da sta podlagi za zavarovanje dve. Deloma se podlaga nanaša na samostojnega podjetnika posameznika, ki na območju RS samostojno opravlja pridobitno ali gospodarsko dejavnost (005), deloma na upravičenca do sorazmernega dela plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva (072). Podlaga za takšno zavarovanje je določena v sedmem odstavku 50. člena ZSDP-1, ki določa pravico staršev do krajšega delovnega časa in s tem tudi pravico do plačila prispevka za socialno varnost zaradi starševstva. V takem primeru lahko starš koristi krajši delovni čas, ki mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače.
Sporočilo o prispelem pismu je javna listina. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena, vendar je v tem primeru dokazno breme na strani tistega, ki to dokazuje.
Toženka je imela podlago, da je za odmero letnega plačila uporabila celoten prihodek tožnika, pridobljen po podatkih AJPES-a.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - davčni rezident - središče osebnih in ekonomskih interesov
Oba davčna organa sta ugotavljala oziroma tehtala, v kateri državi ležijo za tožnika močnejši ekonomski in osebni interesi. Pri tem sta utemeljeno in skladno z upravnosodno prakso dala prednost tožnikovim osebnim interesom ter svojo presojo dovolj prepričljivo utemeljila na obstoječi izvenzakonski zvezi ter na tožnikovem začasnem, pa vendarle zagotovljenem bivališču na naslovu, kjer živi izvenzakonska partnerka in kar tudi po presoji sodišča pomeni, da tožnik v Sloveniji ohranja bivališče oziroma dom, ki mu je stalno na razpolago. Nasproti tem okoliščinam stoji prijavljeno stalno prebivališče (v hotelu) v Katarju ter članstvo v športnih klubih, kar sicer pomeni določene vezi, ki jih ima tožnik v tujini, vendar so že omenjene osebne vezi v Sloveniji tudi po presoji sodišča močnejše od tistih, ki jih ima v Katarju.
zavarovalni nadzor - odredba o odpravi kršitev - odpoklic člana nadzornega sveta - delovne izkušnje - za odločitev relevantni predpis
Glede na dejstvo, da je toženka zakonitost tožnikove izvolitve s strani Sveta delavcev za opravljanje funkcije člana NS A., kot predstavnika delavcev presojala po novem ZZavar-1 in sicer po prvem in drugem odstavku 67. člena ZZavar-1, ki pa se v času tožnikove izvolitve še ni uporabljal (uporablja se šele od 1. 1. 2016 dalje) in tudi še ni stopil v veljavo (22. 12. 2015), je bilo v obravnavani zadevi materialno pravo napačno uporabljeno. Zato je sodišče izrek izpodbijane odločbe spremenilo tako, da je pri navajanju zakonskih določb, ki opredeljujejo pogoje za opravljanje funkcije člana NS zavarovalnice navedlo določbe zakona, ki je veljal v času tožnikove izvolitve.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - pogoji za izdajo dovoljenja - izdaja soglasja
Soglasodajalec je upravičeno zavrnil izdajo soglasja, saj niso izpolnjeni pogoji iz 18. člena ZZSDT za izdajo soglasja za podaljšanje enotnega dovoljenja za namen zaposlitve tujca pri istem delodajalcu in na istem delovnem mestu.
gradbeno dovoljenje - sprememba gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - sprememba lokacijskih pogojev - etažnost objekta
Predlagana sprememba gradbenega dovoljenja se nanaša, med drugim, tudi na spremembo etažnosti objekta in spremembe glede vkopa kleti. Vse to so po mnenju sodišča take spremembe, ki vplivajo na že izdane lokacijske pogoje. To pa pomeni, da za tako spremenjeno gradnjo ne zadošča le sprememba izdanega gradbenega dovoljenja, pač pa je treba izdati novo gradbeno dovoljenje.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - točkovanje vloge - bivanje v neprimernem stanovanju
Glede na to, da je tožnik svoj stanovanjski status opredelil, kot status udeleženca razpisa brez stanovanja, ne more uveljavljati in prejeti točke iz kriterijev, ki se nanašajo na kvaliteto bivanja in primernost površine stanovanja, saj dejansko stanje prijavljenih in ugotovljenih stanovanjskih razmer tega ne upravičujejo glede na to, da je tožnik opredeljen kot udeleženec razpisa brez stanovanja.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - ugovori lastnika sosednjega zemljišča - vpliv gradnje na sosednjo nepremičnino - projektna dokumentacija
V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja so navedeni pričakovani vplivi, ki jih bo nameravana gradnja povzročila v času gradnje oziroma izvajanja del in ko bo objekt v uporabi oziroma obratovanju ter ukrepi za preprečitev oziroma zmanjševanje pričakovanih vplivov na okolico. Iz PGD izhaja, da negativnih vplivov objekta na okolico ne bo. Kakor izhaja iz upravnega spisa je upravni organ prve stopnje tožnika pozval, da za svoje trditve, kar pomeni tudi za trditev o negativnih vplivih razširitve pokopališča na okolico predloži dokaze, ki bi izkazovali nasprotno. Do škodljivih posegov na zemljišča tožnika bi lahko prišlo le v primeru, če bi šlo pri omenjenih vplivih za čezmerne obremenitve okolja, ki bi presegale predpisane mejne vrednosti ali okvire dovoljenih posegov v okolje. Tožnik pa niti v postopku izdaje izpodbijane odločbe, niti v nadaljnjem postopku ni predložil nobene študije ali dokaza, izdelane s strani pooblaščenega inženirja, ki bi izkazoval drugače.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - izčrpanost pravnih sredstev - zavrženje tožbe
Če je bila zoper upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, mogoča pritožba, pa ta ni bila vložena ali je bila vložena prepozno, sodišče tožbo s sklepom zavrže.
Po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pristojni organ po opravljenem preizkusu zahtevo stranke s sklepom zavrže, če o isti stvari že teče postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - upravna zadeva - pogoji za dodelitev sredstev - subsidiarna uporaba ZUP
Odločanje na podlagi Javnega razpisa nima značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP in gre za odločanje o drugi javnopravni stvari. Pri odločanju o taki stvari se določbe ZUP uporabljajo primeroma, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom.
Kolikor tožena stranka oceni, da določen strošek ni upravičen, tega stroška ne prizna, posledično pa prijavitelju dodeli nižji znesek sofinanciranja, ob predpostavki, da preostali znesek še vedno izpolnjuje pogoje za sofinanciranje po Javnem razpisu.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - neposredni uporabnik zemljišča
V zadevi ni sporno, da tožnik uporablja objekte na naslovu B., saj tam živi. To pomeni, da neposredno uporablja tudi zazidano stavbno zemljišče, zato je dolžen plačati nadomestilo za njegovo uporabo. Za odločitev v zadevi tako ni pomembna okoliščina, da je lastninska pravica zaradi nedokončanega zapuščinskega postopka še vedno vpisana na njegovega pokojnega očeta.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - vodno zemljišče - vplivi na vodni režim ali stanje voda
Za presojo, ali se obravnavna zemljišča štejejo kot vodna, ni odločilno (kot zmotno meni tožnik), ali so kot taka evidentirana v javnih evidencah, temveč le, ali izpolnjujejo pogoje, predpisane v 11. oziroma 14. členu ZV-1.
inšpekcijski postopek - ukrep zdravstvenega inšpektorja - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - zasebna zdravstvena dejavnost
Sodišče nima razloga, da ne bi sledilo razlogom, ki jih navaja toženka, saj svoje stališče, da hiperbarična komora služi za opravljanje dejavnosti, ki v svojem bistvu pomeni zdravljenje oziroma diagnostične in terapevtske storitve in s tem zdravstveno dejavnost, opira na strokovni mnenji, ki ju tožnik po vsebini niti ne izpodbija. Pri tem ima tožnik sicer prav, da ti strokovni mnenji ne pomenita splošnih abstraktnih pravnih aktov, vendar se toženka nanju v tem pogledu niti ne sklicuje, temveč ju navaja izključno kot razlog za svojo dejansko ugotovitev, namreč da je tožnik s hiperbarično komoro opravljal zdravstveno dejavnost. Kršitev predpisa, ki iz tega izhaja, pa je kršitev prvega odstavka 3. člena ZZDej, ki za to predpisuje ustrezno dovoljenje.