V konkretnem primeru gre za vprašanje zastaranja pravice do izterjave prispevkov, ki so bili tožniku naloženi z navedeno odločbo, in ne za vprašanje zastaranja pravice do odmere davka. Odmera je bila z ozirom na obdobje, na katero se odločba z dne 17. 6. 2008 nanaša (za leta od 2003 do 2006), očitno opravljena pravočasno in temu tožnik niti ne ugovarja. Ko gre za zastaranje pravice do izterjave, pa začne v skladu s tretjim odstavkom 125. člena ZDavP-2 zastaranje v primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davčnem nadzoru in torej v primeru, kakršen je obravnavani, teči od dneva izvršljivosti odmerne odločbe.
Tožniku je bilo omogočeno, da vpogleda v spise zadeve, v spisih pa se nahajajo tako vsi izvršljivi naslovi, ki so podlaga za izterjavo, kot tudi knjigovodske kartice za celotno obdobje, v katerih so evidentirane vse obveznosti in vsa plačila. Poleg tega pritožbeni organ pojasni tožniku, da ima možnost spremljati knjigovodsko stanje na spletu (v aplikaciji eDavki) ter da ima v skladu z določbami ZDavP-2 in ZUP možnost osebno vpogledati v svoje knjigovodsko stanje glede obveznosti in izvedenih plačil.
prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prostovoljna vključitev v zavarovanje - vračilo prispevkov
Iz zakonskega besedila jasno sledi, da vključitev oseb, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, v zavarovanje po določbah ZPIZ-1 oziroma ZPIZ-2 ni obvezna. Po presoji sodišča iz zakona ne izhaja zahteva, da bi bilo treba voljo za vključitev v takšno prostovoljno zavarovanje nujno izraziti s posebno pisno izjavo. Zato je (tudi) plačevanje mesečnih prispevkov za takšno zavarovanje utemeljeno razumeti kot konkludentni izraz volje biti vključen v to zavarovanje. Drugačna razlaga bi nesorazmerno posegla v pravni položaj tistih zavezancev, ki so plačevali prispevke in se zanesli, da jim s tem gredo pravice iz vključenosti v zavarovanje na tej podlagi. Predvsem pa pri presoji v konkretnem primeru ni mogoče spregledati, da ni šlo za enkratno ali nekajkratno pomotno plačilo, ampak za plačevanje - ponavljajoča se aktivna ravnanja tožnice v večletnem obdobju.
usmeritev otroka v prilagojen program - stroški postopka - subsidirana uporaba ZUP
Toženka je pri odločanju o stroških postopka s tem, ko je namesto določbe 40. člena ZUOPP-1 smiselno uporabila določbo 113. člena ZUP, nepravilno uporabila materialno pravo.
Sodišče pritrjuje toženi stranki, da je bila odločba o razrešitvi tožniku pravilno vročena skladno z drugim odstavkom 89. člena ZUP, torej njegovemu pooblaščencu za sprejem pisanj na podlagi izjave pooblaščenca.
Sodišče meni, da obstaja dom v to, ali je bila vročitev sklepa o izvršbi pravilno opravljena, torej ali je bil tožnik sploh seznanjen (oziroma ali se je objektivno imel možnost seznaniti) s prispelo pisemsko pošiljko s tem sklepom in kdaj se je imel možnost z njim seznaniti. Dvom, ali morebiti tožnik ni bil v času vročanja sklepa o dovolitvi izvršbe na zdravljenju, torej odsoten iz kraja bivališča in brez pooblaščenca za vročanje pisanj, potrjujejo tudi dejstva, da se je na predhodne dopise in pojasnila tožene stranke, ki so mu bili poslani po tem, ko je odločitev o razrešitvi postala pravnomočna in vročeni po določbi tretjega odstavka 87. člena ZUP, odzival, medtem ko se je na ta sklep o dovolitvi izvršbe ni odzval.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - osebna vročitev - fikcija vročitve - prepozna tožba - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi je bila vročitev obeh odločb opravljena 20. 1. 2017. Od naslednjega dne, torej od 21. 1. 2017, je treba šteti začetek teka tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki je iztekel 20. 2. 2017. Če je zadnji dan roka nedelja, kot v obravnavanem primeru, namreč izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika. Iz podatkov na pisemski ovojnici je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno po pošti oddal šele 21. 2. 2017, zato je tožba vložena prepozno.
ZNPPol člen 146, 146/7, 146/7-2, 154. ZUS-1 člen 4, 66, 66/1. URS člen 14.
subsidiarni upravni spor - pritožba zoper delo policista - načelo enakosti
Obvestilo, izdano na podlagi osmega odstavka 146. člena ZNPPol, je po vsebini posamični pravni akt tožene stranke, ki pa ni akt, ki bi ga bilo mogoče presojati kot upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1 niti sklep, ki bi bil izdan v postopku odločanja o izdaji upravnega akta (drugi odstavek 5. člena ZUS-1). V konkretni odločitvi predmet morebitne presoje v upravnem sporu na podlagi 4. člena ZUS-1 torej ni končni akt, izdan v postopku odločanja o pritožbi po ZNPPol, temveč je v upravnem sporu zagotovljeno sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin zoper sporno dejanje policije, storjeno pri izvrševanju oblastvenih pooblastil, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.
Tožena stranka je z nezakonito zavrnitvijo dostopa do meritorne presoje zatrjevanih kršitev v pritožbenem postopku kršila pravice drugo in tretje tožeče stranke iz 14. člena URS (enakosti pred zakonom). Načelo enakosti ne zavezuje samo zakonodajalca, ampak tudi izvršilno in sodno vejo oblasti. Gre za enakost v uporabi prava, ki izhaja iz drugega odstavka 14. člena URS, zlasti na področjih, kjer zakonodajalec dopušča upravnim organom možnost prostega preudarka ali interpretacijo ter uporabo nedoločenih pravnih pojmov in kjer je v nekaterih primerih pri delovanju upravnih organov močno zožena ali celo povsem izključena uporaba legalitetnega načela.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje nastali stroški - stroški nasprotne stranke
Sodišče v celoti soglaša s toženo stranko v delu, ko ugotavlja, da tožnica ni upravičena do brezplačne pravne pomoči po določbi 9. člena ZBPP, medtem ko glede ugotovitve, da tožnica želi, da se ji povrnejo stroški, ki so nastali prej, preden je vložila prošnjo, torej v nasprotju z določbo 11. člena ZBPP, sodišče meni, da je taka presoja preuranjena in da tožena stranka v tem delu ni v celoti raziskala dejanskega stanja in je dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovljeno. Kljub taki ugotovitvi pa sodišče meni, da je že dejstvo, da tožnica prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za plačilo stroškov postopka, ki jih mora po sklepih v izvršilnem postopku poravnati nasprotni stranki tega postopka, razlog, da njena prošnja ni utemeljena, torej, da je odločitev tožene stranke, kljub ugotovljenim pomanjkljivostim v postopku glede uporabe drugega odstavka 11. člena ZBPP, pravilna.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - predhoden preizkus tožbe - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Glede na to, da je bila tožba zoper izpodbijano odločbo vložena preden je bila le-ta tožniku vročena, je sodišče na podlagi določbe 2. točke drugega odstavka 36. člena ZUS-1 ob predhodnem preizkusu tožbo zavrglo, saj je bila vložena prezgodaj.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - potek meje - ureditev meje
Tožbeni ugovor, da bi morala toženka počakati, da se neurejena meja najprej uredi, ob odsotnosti izrecnega ugovora, da je meja, kot je prikazana v zemljiškem katastru sporna in da poteka predvidena gradnja po tožnikovih zemljiščih, ni utemeljen.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - legalizacija - dozidava objekta
Deli stavbe, ki niso zajeti v PGD, niso predmet postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da z morebitno izdajo tega dovoljenja ne pridobijo statusa legalnosti ne ti deli, ne objekt, če se kot celota razlikuje od izdanega gradbenega dovoljenja.
Tožnik obstoja kmetije oz. območja kmetije niti ne zatrjuje, zemljišče gradnje pa po OPN spada v območje kmetijskih zemljišč, tako da gradnja kmečke lope že iz navedenih razlogov ne more biti v skladu z OPN.
Po presoji sodišča je treba določbo OPN razlagati tako, da se nanaša le na take objekte, kakršnih fundus je v grafičnem delu OPN prikazan kot razpršena gradnja. To izhaja že iz jasnega jezikovnega pomena te določbe, sodišče pa opozarja še, da je le take objekte (oziroma objekte v takem obsegu) normodajalec lahko upošteval pri sprejemanju OPN, poleg tega pa gre tudi za ureditev, ki se razlikuje od splošne, veljavne za vse ostale objekte in s tem za izjemo, ki jo je po njeni naravi treba razlagati restriktivno. Sodišče se zato strinja s toženko, da je dozidava objekta na podlagi navedene določbe možna le v obsegu, v kakršnem ta objekt leži na zemljišču, ki je v grafičnem delu OPN prikazano kot razpršena gradnja oziroma fundus take gradnje.
ohranjanje biotske raznovrstnosti - presoja sprejemljivosti posega v naravo - dopustnost posega - Triglavski narodni park
Toženka je ob upoštevanju pravilnika ugotovila, da se tožničina vloga nanaša na pridobitev dovoljenja za zasipanje vodnega telesa, za katerega je pravilno uporabila določbe 104 in 104.a člena ZON, mnenji Zavoda RS za ohranjanje narave in Javnega zavoda Triglavski narodni park pa sta poseg v naravo pogojevali z dodatnimi omilitvenimi ukrepi, zato je toženka ob upoštevanju šestega odstavka 104. a člena ZON zahtevane omilitvene ukrepe pravilno umestila v izpodbijano odločbo.
ZKZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 24, 24/1, 24/1-4, 24/2.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - izjava stranke - izpolnjevanje pogojev ob sprejemu ponudbe - status kmeta
Dejstvo, na katerega predkupni upravičenec opira predkupno pravico, mora obstajati ob sprejemu ponudbe.
ZGO-1 člen 54, 54/3, 197. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-3, 237, 237/2, 237/2-7.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pred 31. 12. 1967 zgrajena stavba - uporabno dovoljenje po samem zakonu - dokazno breme - dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka
Toženka je le povzela vse izvedene dokaze, ki so med seboj v nasprotju, in zaključila, da legalnost objekta ni izkazana, pri čemer ni pojasnila, zakaj ni upoštevala dokazov, ki dokazujejo, da je bil objekt v obsegu, kot je še danes, v celoti zgrajen pred letom 1967.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - sodna poravnava - zastaranje - rok za izdajo odločbe
Toženka s sklenitvijo sodne poravnave ni mogla tožnice oprostiti odmere oziroma plačila komunalnega prispevka, temveč je bila o tem dolžna odločiti na podlagi zakona in podzakonskih predpisov, lahko pa se je z njo dogovorila o načinu plačila sicer zakonito odmerjenega komunalnega prispevka.
Plačilo komunalnega prispevka je predpisano z zakonom, zato ne gre za obligacijsko, temveč za javnopravno dajatev, za kakršno zakon ne predpisuje zastaralnega roka.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - izvedba frčade
Po standardu SIST ISO 6707-1 je frčada opredeljena kot (mansardno) okno, ki izstopa iz poševne strehe. V obravnavanem primeru so na načrtovanem objektu predvideni strešni pomoli (balkoni), to pa je drug arhitektonski element.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - davčni rezident - središče osebnih in ekonomskih interesov
Oba davčna organa sta ugotavljala oziroma tehtala, v kateri državi ležijo za tožnika močnejši ekonomski in osebni interesi. Pri tem sta utemeljeno in skladno z upravnosodno prakso dala prednost tožnikovim osebnim interesom ter svojo presojo dovolj prepričljivo utemeljila na obstoječi izvenzakonski zvezi ter na tožnikovem začasnem, pa vendarle zagotovljenem bivališču na naslovu, kjer živi izvenzakonska partnerka in kar tudi po presoji sodišča pomeni, da tožnik v Sloveniji ohranja bivališče oziroma dom, ki mu je stalno na razpolago. Nasproti tem okoliščinam stoji prijavljeno stalno prebivališče (v hotelu) v Katarju ter članstvo v športnih klubih, kar sicer pomeni določene vezi, ki jih ima tožnik v tujini, vendar so že omenjene osebne vezi v Sloveniji tudi po presoji sodišča močnejše od tistih, ki jih ima v Katarju.
zavarovalni nadzor - odredba o odpravi kršitev - odpoklic člana nadzornega sveta - delovne izkušnje - za odločitev relevantni predpis
Glede na dejstvo, da je toženka zakonitost tožnikove izvolitve s strani Sveta delavcev za opravljanje funkcije člana NS A., kot predstavnika delavcev presojala po novem ZZavar-1 in sicer po prvem in drugem odstavku 67. člena ZZavar-1, ki pa se v času tožnikove izvolitve še ni uporabljal (uporablja se šele od 1. 1. 2016 dalje) in tudi še ni stopil v veljavo (22. 12. 2015), je bilo v obravnavani zadevi materialno pravo napačno uporabljeno. Zato je sodišče izrek izpodbijane odločbe spremenilo tako, da je pri navajanju zakonskih določb, ki opredeljujejo pogoje za opravljanje funkcije člana NS zavarovalnice navedlo določbe zakona, ki je veljal v času tožnikove izvolitve.
ZEN člen 45, 45/1, 45/1-1, 48, 51, 51/3, 51/3-1. ZJC člen 14, 14/1, 14/1-1. ZUreP-1 člen 92-108. ZJC-B člen 19.
ureditev meje - parcelacija - cesta - razlastitev
Določbi 13. in 14. člena ZCes-1 je mogoče uporabiti le v primerih, ko cesta (po dejanski rabi - v naravi) poteka po parcelah izven meja parcele, ki je kot cesta evidentirana v zemljiškem katastru. Torej v primeru, ko ima površina izven parcele, ki je evidentirana kot cesta, uporabo, kot jo opredeljuje 5. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-1.
V primerih, ko cesta poteka po zasebnem zemljišču ali pa bo zaradi rekonstrukcije in razširitve ceste poseženo na zasebna zemljišča, določbi 13. in 14. člena ZCes-1 nista neposredno uporabni za uvedbo postopka parcelacije. Že iz drugega odstavka 12. člena ZCes-1 izhaja, da je pred izgradnjo treba upoštevati, da se posega v zasebno lastnino in zemljišča pridobiti, ali na podlagi pravnega posla oziroma v postopku razlastitve.
Šele na podlagi pridobljene stvarne pravice na nepremičnini, ki bo v prihodnosti cesta, v korist upravljavca ceste oziroma tekom postopka razlastitve, sta določbi 13. in 14. člena ZCes-1 materialna podlaga, kot specialni določbi glede na ZEN, za evidentiranje meje in izvedbo parcelacije.
Sporočilo o prispelem pismu je javna listina. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena, vendar je v tem primeru dokazno breme na strani tistega, ki to dokazuje.
Toženka je imela podlago, da je za odmero letnega plačila uporabila celoten prihodek tožnika, pridobljen po podatkih AJPES-a.
registracija znamke - absolutni razlogi za zavrnitev registracije znamke - patentni zastopnik - zmeda na trgu - zavajanje potrošnikov
V ponovnem postopku reševanja zadeve, kolikor bo toženka vztrajala pri pravni podlagi (točki h) prvega odstavka 43. člena ZIL-1) in obrazložitvi le-te, da prijavljeni znak s svojo vsebino vzbuja vtis, da storitve izhajajo iz vladne ali zakonsko določene organizacije, bo morala obrazložitev dopolniti z navedbo storitev, ki se lahko opravljajo tudi s strani uradnih organov za področje intelektualne lastnine, nato pa obrazložiti tudi obstoj zadostnega tveganja, da bodo potrošniki zavedeni, pri čemer naj izhaja iz potrošnika, ki je uporabnik storitev, ki jih želi zaščititi tožnik s prijavljeno znamko. Torej, tudi kolikor povprečni potrošnik nima vpogleda (vedenja) v naravo storitev, ki jih opravlja tožnik (da gre za zasebne storitve, ki jih ne opravlja javni sektor), pa bo morala toženka zadovoljivo obrazložiti, v čem bi bil zato potrošnik zaveden v svoji izbiri.