Pri obveznostih javnopravne narave vsakokratni znesek obveznosti obračuna običajno tisti organ ali subjekt, ki je za to pooblaščen po predpisu ali javnopravnem splošnem aktu. Možnost, da bi znesek vsakokratnih obveznosti določal tisti, ki je dolžan te obveznosti izpolnjevati, predpisi določajo izjemoma (npr. institut samoobdavčitve po davčni zakonodaji), ne pa kot pravilo. Niti EZ niti na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi oziroma splošna akta, veljavni v času odločanja o tožničini zahtevi, niso določali, da omrežnino obračunava uporabnik elektroenergetskega sistema sam.
energetika - energetski spori - posredovanje merilnih podatkov - upravna zadeva - za odločanje relevantni predpis - načelo zakonitosti
Glede zakonitosti odločanja upravnih organov v posameznih upravnih zadevah (6. člen ZUP) velja splošno pravilo, da se ob odločanju na prvi stopnji uporabljajo zakoni, predpisi oziroma splošni akti, ki veljajo na dan izdaje odločbe, kolikor posamezni zakoni ne določajo drugače (primerjaj 155. člen URS). To velja tudi za obravnavano upravno zadevo, ki po vsebini predstavlja upravno reševanje spora med tožnico in SODO na podlagi 88. člena EZ.
pravica do odmere davka - zastaranje - zastaranje pravice do odmere davka - za odločitev relevanten predpis - prehodne določbe ZDavP-2
V obravnavanem primeru gre za zadevo, v kateri odmerna odločba ob začetku uporabe ZDavP-2 še ni bila izdana in s tem za zadevo iz 1. odstavka 418. člena ZDavP-2. Zato bi morala davčni organ prve stopnje in pritožbeni organ nastop zastaranja pravice do odmere davka presoditi na podlagi določb 125. člena ZDavP-2, vključno z določbo 1. odstavka tega člena, po katerem zastaranje nastopi v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek odmeriti.
prenos premoženja - prenosna družba - prevzemna družba - uveljavljanje davčne olajšave - dejavnost - upravičenja - pripojitev gospodarskih družb
Na podlagi 7. odstavka 381. člena ZDavP-2 izda davčni organ odločbo o zavrnitvi ugodnosti po ZDDPO-2, če niso izpolnjeni pogoji iz ZDDPO-2 ali če ugotovi, da je bil glavni namen ali eden glavnih namenov transakcije manjše plačilo davka oziroma izogibanje davčnim obveznostim. Na podlagi 5. odstavka 381. člena ZDavP-2 davčni organ izda odločbo o zavrnitvi ugodnosti po ZDDPO-2. Odločba glasi in se vroči prenosni družbi in prevzemni družbi ter vsebuje navedbo vseh družbenikov iz 3. odstavka 49. člena ZDDPO-2. Sodišče ugotavlja, da je tožnik izvedel priglasitev v skladu z določbo 53. člena ZDDPO-2, davčni organ pa v skladu z določbo 2. in 3. odstavka 53. člena ZDDPO-2 ni zavrnil upravičenja iz 49. člena ZDDPO-2 marveč je zavrnil priglasitev in tako po presoji sodišča izrek izpodbijane odločbe ni v skladu z določbo 2. in 3. odstavka 53. člena ZDDPO-2. Odločba se mora glasiti in se vročiti prenosni družbi in prevzemni družbi ter mora vsebovati navedbo vseh družbenikov iz 3. odstavka 49. člena ZDDPO-2.
ZUS-1 člen 7, 7/3, 32, 32/3. ZLS člen 51b, 51c, 51c/3.
začasna odredba - premoženje občine - delitev premoženja
Tožeča stranka s predlogom za izdajo začasne odredbe ni izkazala vsebinskega pogoja težko popravljive škode oziroma, da predlagana začasna odredba (po obsegu zadržanja) ne bi prizadela škodnih posledic toženi stranki, ki bi bile blažje od njenih.
DDV - oprostitev plačila DDV - storitve na blagu v carinskem skladišču - pakiranje blaga v darilno embalažo - za odločanje relevantni predpis
Glede oprostitve DDV so relevantne določbe ZDDV, veljavne v času opravljanja storitev. V času, ko so bile v obravnavanem primeru opravljene storitve na blagu v carinskem skladišču, je veljala določba 2. odstavka 32. člena ZDDV, ki je dopuščala oprostitev le za promet storitev v zvezi z uvozom blaga v postopek carinskega skladiščenja, ni pa predpisovala, da se oprostitev nanaša tudi za storitve na blagu v carinskem skladišču.
obresti od preveč plačane dohodnine - za odločitev relevantni predpis - načelo zakonitosti
Skladno z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) je upravni (davčni) organ pri odločanju vezan na določbe zakona. To pomeni, da je dolžan uporabiti zakon, ki velja v času odločanja o pravici oziroma obveznosti, če posamezni zakon ne določa posebnih pravil o njegovi uporabi.
V konkretnem primeru je bila odločba o pritožbi, s katero je bila prva odločba o odmeri dohodnine odpravljena in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek, izdana v času veljavnosti ZDavP-1. Izpodbijana odločba v ponovnem postopku pa je bila izdana v času, ko je že veljal in se uporabljal ZDavP-2. Ob takem procesnem položaju je organ prve stopnje v zadevi utemeljeno odločil po določbah ZDavP-2, saj se po 1. odstavku 418. člena ZDavP-2 zadeve, glede katerih je postopek ob začetku uporabe tega zakona v teku, končajo po tem zakonu.
ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsake upravne odločbe oziroma drugega javnopravnega posamičnega akta, temveč zgolj tiste, ki v skladu z 2. členom ZUS-1, izpolnjujejo kriterije za pojem upravnega akta. Sklep, s katerim je bil zavržen predlog tožeče stranke za odložitev izvršbe, ne vsebuje vsebinske odločitve o materialno pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, saj je bilo o tem odločeno že z inšpekcijsko odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov in na podlagi katere je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe, katere odložitev želi doseči tožeča stranka. S to inšpekcijsko odločbo odločbo je bila inšpekcijskima zavezancema, med katerima ni tožeče stranke, naložena odstranitev dela objekta, izpodbijani sklep pa se nanaša zgolj na čas morebitne izvršitve naložene obveznosti po tretjih osebah.
ZGO-1 člen 24, 50a, 66, 66/1-1. ZUP člen 7, 247, 247/2, 252, 252/1, 253.
gradbeno dovoljenje - soglasje k projektnim rešitvam - skladnost gradnje s prostorskim aktom - upravni postopek - preizkus odločbe po uradni dolžnosti - pooblastila drugostopenjskega organa v zvezi s pritožbo
Določbe 50.a člena ZGO-1, ki urejajo izdajo soglasij v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, ne dajejo podlage za stališče, da je s soglasjem, ki ga na podlagi projektnih pogojev izda pristojni soglasodajalec, na kakršen koli način odločeno o skladnosti nameravane gradnje s prostorskim aktom ali da so s takim soglasjem celo interpretirane določbe takega akta. Drugostopenjski upravni organ ima zato, da v upravnem postopku ne bi bila izdana nezakonita odločba, tako v postopku odločanja o pritožbi, kot celo po njem, zelo široka pooblastila, saj lahko pod določenimi pogoji reši zadevo tudi v obsegu, ki presega meje preizkusa iz 247. člena ZUP oziroma spremeni odločbo v škodo pritožnika (253. člen ZUP).
ZUP člen 9, 9/1, 214, 214/1, 251, 251/1, 251/2. ZUS-1 člen 20, 20/3.
stroški upravne izvršbe - dopolnitev upravnega postopka s strani drugostopenjskega organa - načelo zaslišanja stranke - preizkus višine stroškov izvršbe - upravni spor - nova dejstva in dokazi
ZUP ne določa načina, na katerega je stranki potrebno zagotoviti možnost, da se opredeli do dejstev in dokazov, pomembnih za odločitev, zato je ta način odvisen od narave dokazov in posameznega postopka. Sodni preizkus višine stroškov izvršbe je omejen na preizkus, ali je upravni organ obstoj in višino posameznih stroškovnih postavk ustrezno obrazložil v svoji odločbi, ali te postavke niso očitno nerazumne ali so v skladu z listinami v upravnem spisu. Zgolj sklicevanje na to, da izpodbijanega sklepa zaradi pomanjkljive obrazložitve ni bilo mogoče preizkusiti in da tožeči stranki zaradi „vseh nepravilnosti v postopku“ do tega ugovora sploh še nista uspeli priti in ga navesti, po presoji sodišča ne pomeni navedbe objektivne okoliščine, ki bi tožečima strankama kakorkoli preprečevala navajanje dejstev in dokazov.
gradbeno dovoljenje - legalizacija objekta - že obstoječ objekt - nezahteven objekt - skedenj
Postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za že obstoječ objekt (t.i. legalizacija) se s stališča pravne ureditve v ničemer ne razlikuje od postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo, ki je šele načrtovana oziroma nameravana. Ta postopek pa je – ob predpostavki zakonitega ravnanja investitorja – namenjen preizkusu dovoljenosti gradnje, ki v času postopka še ne obstoji, tako da lahko ta preizkus očitno temelji izključno na projektni dokumentaciji. Ne dejansko stanje v naravi pred izdajo gradbenega dovoljenja ne skladnost dejansko zgrajenega objekta z izdanim gradbenim dovoljenjem torej ni predmet postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, temveč povsem samostojnih inšpekcijskih postopkov.
ZJU člen 57, 57/7, 61, 62, 65, 65/1. Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (2006) člen 22, 22/4.
postopek za novo zaposlitev uradnika - merila izbirnega postopka - pogoji natečaja - izpodbijanje sklepa o neizbiri
Po oceni sodišča natečajni pogoj „izobrazbe naravoslovne smeri“ v konkretnem primeru vključuje tudi izobrazbo tehnične smeri, kamor spadata področji strojništva oziroma elektrotehnike, sistemizacija delovnega mesta inšpektorja pa opredeljuje le stopnjo izobrazbe in nabor nalog, ki jih inšpektorji opravljajo. Merili strojne in elektro izobrazbe ter poznavanja „tehnične zakonodaje“ sta zato odražali dejanske potrebe delovnega procesa, kot to določa 4. odst. 22. člena Uredbe, hkrati pa nista bili v nasprotju s sistemizacijo razpisanega delovnega mesta. Glede na obširno področje delovanja, ki ga pokriva tržni inšpektorat, pa tožena stranka v razpisu ni bila dolžna citirati zakonov, za katerih poznavanje bo dala prednost določenim kandidatom.
Tožnik neutemeljeno vztraja, da mu gredo tudi točke za opravljen državni izpit iz javne uprave ali usposabljanje za imenovanje v naziv, saj iz prijave ni razvidno, da bi izpolnjeval ti merili. Izpit iz ZUP, državni izpit iz javne uprave in usposabljanje za imenovanje v naziv so po vsebini različni preizkusi znanja oziroma programi usposabljanja, ki so jih predpisi v različnih časovnih obdobjih določali kot pogoj za opravljanje uradniških delovnih mest in jih med seboj ne gre enačiti.
radijske frekvence - pravica do uporabe radijskih frekvenc - oddelitev in pripojitev družb - prenos pravice do uporabe radijskih frekvenc
Ker tudi oddelitev in pripojitev družb pomeni pravno poslovni prenos, je toženka pravilno obravnavala zahtevo tožnika kot zahtevo za izdajo soglasja, ki ga tožnik potrebuje za pravno veljaven prenos pravice do uporabe radijskih frekvenc po določbi 52. člena ZEKom.
odobritev pravnega posla - predkupna pravica - pogoji za uveljavljanje predkupne pravice - čas izpolnjevanja pogojev
Iz določbe 3. odstavka 19. člena ZKZ-UPB1 izhaja, da morajo biti že pred sklenitvijo pravnega posla upoštevane določbe ZKZ-UPB1 glede statusa osebe, ki je podala pisno izjavo o sprejemu ponudbe, kot tudi določbe o predkupni pravici in vrstnem redu predkupnih upravičencev, iz česar sledi, da mora oseba, ki je podala pisno izjavo o sprejemu ponudbe, že v tem času (t.j. v času podaje izjave o sprejemu ponudbe) izpolnjevati pogoje, določene v ZKZ-UPB1, na podlagi katerih uveljavljajo svoje predkupno upravičenje.
davek od dobička iz kapitala - prodaja nepremičnine - čas prodaje nepremičnine - izogibanje plačilu davka - izigravanje davčnih predpisov
Tožnica je nepremičnino dejansko prodala že s sklenitvijo dogovora, prodajni pogodbi pa formalno sklenila po preteku triletnega roka od dneva pridobitve nepremičnin in s tem obdobja, po katerem promet z nepremičninami ni (bil) več obdavčen z davkom od dobička iz kapitala. Do sklenitve dogovora in šele kasneje formalno sklenjenih prodajnih pogodb je tudi po presoji sodišča prišlo izključno zaradi izogibanja davku. Drug oziroma drugačen razlog za to iz spisov ni razviden in ga tudi tožnica ne navaja. Ob ugotovljenem dejanskem stanju je izpodbijana odločitev skladna z ustaljeno upravnosodno prakso, ki se je oblikovala že na podlagi določb ZDavP, in po kateri se razpolaganja davčnih zavezancev, katerih bistveni namen je izogibanje davku in s tem izigravanje kogentnih (davčnih) predpisov, z vidika obdavčenja ne upoštevajo.
davek na dodano vrednost (DDV) - DDV od najemnine - promet storitev - pogodba o najemu - verodostojna listina
Najemna pogodba je bila predložena pristojnemu upravnemu organu in iz nje jasno izhaja, da sta tožnik in najemnik sklenila najemno pogodbo za mesečno najemnino v višini, kot je določeno v 2. členu. Zato tudi po mnenju sodišča ne gre za situacijo iz 5. člena ZDDV glede obdavčitve uporabe blaga za neposlovne namene in ugotavljanje davčne osnove v smislu 6. točke 21. člena ZDDV, kar želi prikazati tožnik, ampak gre za obdavčitev najema v skladu s splošnimi določbami ZDDV (3. člen in 8. člen ZDDV, upoštevaje davčno osnovo po 1. odstavku 21. člena ZDDV).
odobritev pravnega posla - gozd - prednostna pravica do nakupa gozda - vrstni red predkupnih upravičencev - javna dražba
Iz določbe 4. odstavka 47. člena ZG (ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe) sledi, da je v primeru več kmetov, ki uveljavljajo svojo pravico do nakupa gozda ob enakih pogojih in so uvrščeni na isto mesto (glede na določbo 3. odstavka 47. člena ZG), pravico do nakupa treba določiti po vrstnem redu, kot ga določa ZKZ-UPB1. Prodaja po metodi javne države je tako upravičena v primeru prodaje stvarnega premoženja države, šele po tem, če so posamezni predkupni upravičenci izenačeni tudi na podlagi kriterijev iz 1. in 2. točke 2. odstavka 23. člena ZKZ-UPB1.
ZSZ člen 2. ZUreP člen 80, 179, 179/3. ZPNačrt člen 105. ZEN člen 6, 6/3, 160. ZGeoD člen 3, 6, 31. ZDen člen 25, 26, 32, 32/2, 66, 66/1, 72, 72/1.
denacionalizacija - podržavljeno zazidano stavbno zemljišče - vrnitev v naravi
Ugotavljanje vrste rabe podržavljene parcele je po vsebini odločanje o premoženju, ki se vrača, kar pa je v pristojnosti denacionalizacijskega organa.
Gre za ugotovitveno odločbo, s katero se ugotavlja, kako se zemljišče dejansko uporablja, kar je treba upoštevati v času, ko se o zahtevku za vrnitev odloča.
ZTro člen 54, 54/3, 56, 67. Pravilnik o izvajanju Zakona o trošarinah (2004) člen 50.
trošarina - plinsko olje za ogrevanje - označevanje plinskega olja za namene ogrevanja - odlog plačila trošarine
V trošarinskem inšpekcijskem postopku, v katerem je imela tožeča stranka ves čas možnost sodelovanja, je bilo po pregledu vse njene dokumentacije, kot listin, ki so bile pridobljene s strani italijanskih upravnih organov, ugotovljeno, da sporne pošiljke niso bile obarvane in da torej ni šlo za plinsko olje za ogrevanje, ampak plinsko olje za pogonski namen. Plinsko olje mora biti ob vnosu v Slovenijo označeno v skladu z določbami ZTro in Pravilnika.
Uveljavitev ugodnejše carinske stopnje s predložitvijo neverodostojne listine predstavlja ravnanje, ki je zajeto v točki a) 1. odstavka 154. člena CZ, in pomeni, da je dolg nastal kot posledica ravnanja v nasprotju z določbami CZ.