Do vsebine zdravstvene dokumentacije se toženka v izpodbijani odločbi ni opredelila.
Komisija je tista, ki odredi/določi dodatne zdravstvene preglede, za to, da lahko popolno prouči razloge morebitne opustitve cepljenja, ki so šele nato lahko podlaga za odločitev organa odločanja.
Kot prikrito izplačilo dobička na podlagi 7. točke 74. člena ZDDPO-2 je lahko odpredeljen le tisti pravni posel, ki po višini dohodka pomeni neutemeljeno korist kvalificiranemu družbeniku. Po navedenem je nakup lastnega poslovnega deleža mogoče za davčne namene obravnavati kot prikrito izplačilo dobička le v primeru, če sta kumulativno izpolnjena pogoja kvalificirane udeležbe v kapitalu oziroma drugega načina obvladovanja družbe in če je bila kupnina za lastni poslovni delež višja od primerljive tržne cene. Davčni organ slednjega v postopku davčnega inšpkecijskega nadzora ni ugotavljal, saj je izhajal iz napačnega materialnopravnega izhodišča, da celoten znesek kupnine pomeni izplačilo dobička.
Zgolj dejstvo, da je na podlagi izvedene prodaje poslovnega deleža družbi prišlo do nižje obdavčitve kot v primeru izplačila dobička, samo po sebi še ne pomeni nedovoljenega davčnega izogibanja, saj ni izkazana neupravičena davčna korist kot eden od pogojev za utemeljitev zlorabe. Presoja navedenega instituta mora namreč temeljiti na ugotovitvi, da je davčni zavezanec skupaj z drugimi osebami oblikoval pravna razmerja brez pravega poslovnega namena, s ciljem, da bi vzpostavil posebne okoliščine, ki bi vodile do drugačnega obdavčenja od tistega, ki bi nastopilo ob običajnem sklepanju oziroma izvajanju pravnih poslov med razumnimi subjekti. Gre torej za oblikovanje vsebinsko praznega pravnega konstrukta, ki vodi do uporabe drugega davčnega predpisa od tistega, ki bi bil ob odsotnosti takega konstrukta uporabljen za obdavčenje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje nastali stroški - stroški postopka - stroški izvedenca - izvedensko mnenje - pisno izvedensko mnenje
Med strankama ni sporno, da je izvedenec geodetske stroke B. B. pisno izvedensko mnenje izdelal 17. 11. 2023 (ter ga istega dne tudi predložil sodišču skupaj s priglasitvijo nagrade in stroškovnikom), izvedenka gradbene stroke C. C. pa 13. 8. 2022 in ga dopolnila 19. 10. 2022 in 13. 3. 2023. To pomeni, da so stroški pisnih izvedenskih mnenj obeh izvedencev, za katere je tožnica zaprosila za odobritev BPP kot oprostitev plačila teh stroškov postopka, nastali še preden je dne 2. 2. 2024 vložila to prošnjo. Sodišče zato zaključuje, da je toženka pravilno presodila, da ob upoštevanju drugega odstavka 11. člena ZBPP nima podlage, da bi tožničini prošnji ugodila.
okoljevarstveno dovoljenje - okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje večjega obsega - stečajni postopek - odpadki - ravnanje z odpadki - inšpekcijski ukrep - odstranitev odloženih odpadkov
Že dejanska okoliščina, da so se v času izdaje izpodbijane odločbe odpadki nahajali v napravi na nepremičninah, katerih lastnica je bila v celoti tožnica, zadostuje za obstoj tožničine obveznosti iz okoljevarstvenega dovoljenja, da odpadke, ki se nahajajo v napravi, odstrani. Iz okoljevarstvenega dovoljenja namreč izhaja, da se obveznost nanaša na kakršnekoli odpadke v napravi in ne le na odpadke, ki bi nastali zaradi delovanja naprave.
varstvo osebnih podatkov - informacijski pooblaščenec - registrska tablica - obdelava osebnih podatkov - osebni podatek
Da so podatki z registrskih tablic že sami po sebi osebni podatki v smislu 1. točke 4. člena Splošne uredbe, ne izhaja niti iz delne odločbe Ustavnega sodišča U-I-152/17 z dne 4. 7. 2019. Posledično ni mogoče zaključiti, da je toženka pravilno uporabila določbe ZVOP-2, vključno z določbo desetega odstavka 80. člena tega zakona.
Niti Uredba in niti Javni razpis ne določata, da bi morala imeti veterinarska organizacija zaposlenega najmanj enega veterinarja na vsakih začetih 300 KMG, ki redijo rejne živali, na območju občine, za katero je toženka z odločbo podelila koncesijo. Določata, da se zahtevano število zaposlenih izračuna glede na območje, ki ga prijavitelj uveljavlja.
Toženka v obravnavanem primeru koncesionarja ni izbirala za širše območje, ampak za območje ene občine. Kriterij (večje število točk za večje prijavljeno območje in sedež na območju prijavljenega območja upravne enote) glede na območje dodeljene koncesije (Občina X.) ni v razumni povezavi s koncesijo. Tožnik pravilno opozarja, da prednost zaradi prijave na večje območje, tj. upravne enote (v kateri ima tudi sedež), z izborom za manjše območje, tj. občine, ni v zvezi s predmetom razpisa. Tako merilo zato tako, kot je uporabljeno, ni sorazmerno, saj ni jasno, kako naj bi lahko pri koncesiji, dodeljeni za območje, manjše od cele upravne enote, prednost pomenila okoliščina, da je izbrani koncesionar prijavil večje območje, na katerem je pripravljen nuditi koncesijske storitve.
Zgolj podatek o vrednosti premoženja družb ob likvidaciji ne zadošča za ugotovitev, da sporne terjatve v celoti niso bile del premoženja družb ob likvidaciji, saj so v to vrednost vključena vsa sredstva kot tudi morebitne obveznosti družb v likvidaciji, katerih vrednost znižuje vrednost likvidacijske mase. Dokazni zaključek o nemožnosti tožnikovega prevzema terjatev zaradi izvedene likvidacije sta davčna organa naredila na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zato preuranjeno. Na osnovi tako ugotovljenega dejanskega stanja zato ni mogoče izključiti, da gre pri spornem dohodku za dohodek v obliki dobička iz kapitala ob odsvojitvi kapitala, kot to trdi tožnik
ZVO-2 člen 130. ZUS-1 člen 17, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 142, 229, 260, 260/1, 260/1-9.
okoljevarstveno dovoljenje - sprememba okoljevarstvenega dovoljenja - tožnik, ni bil stranka v upravnem postopku - zavrženje tožbe - obnova postopka
Iz tožbe in predložene dokumentacije izhaja, da tožnica v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, ni sodelovala niti kot stranka niti kot stranski udeleženec. Kot sama navaja, ji je bila odločba vročena na podlagi petega odstavka 130. člena ZVO-2. Ta določa, da ministrstvo odloči o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka 126. člena tega zakona v treh mesecih od prejema popolne vloge, odločbo pa pošlje tudi pristojni inšpekciji in občini, na območju katere se nahaja naprava ali opravlja dejavnost. Tega, da tožnica v obravnavani zadevi ni legitimirana za vložitev tožbe, ne spremeni niti njeno sklicevanje na določila Aarhuške konvencije.
Tožnica v nobeni fazi dosedanjega postopka, ne v tožbi, ni ne trdila ne dokazala, da je bil v konkretnem primeru dejansko zgrajen objekt, katerega gradnjo bi lahko v primerjavi z gradnjo, ki je bila dovoljena z gradbenim dovoljenjem iz leta 1977, opredelili zgolj kot spremembo zmogljivosti v smislu šestega odstavka 8. člena Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo v Občini Žirovnica v zvezi 11. točko prvega odstavka 2. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka. Glede na to je sodišče presodilo, da je tožena stranka za izračun komunalnega prispevka pravilno uporabila formulo, ki jo določa prvi odstavek 8. člena Odloka.
ZIN člen 3, 3/2. ZEKom-1 člen 221, 221/1, 223, 223/1, 224.
elektronske komunikacije - operater s pomembno tržno močjo - nadzor nad izvajanjem - pristojnost
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve ni posegla v sodno pristojnost pravdnega sodišča, niti v civilno pravna razmerja. Ena od njenih zakonsko predpisanih nalog je nadzor nad izvajanjem vseh posamičnih aktov in ukrepov, ki jih je sprejela na podlagi ZEKom-1 ter na njegovi podlagi sprejetih predpisov in splošnih aktov (prvi odstavek 221. člena ZEKom-1). Sem sodi preverjanje, ali je tožeča stranka izpolnjevala obveznosti, ki so ji bile naložene z Regulatorno odločbo in sicer po korakih, kot so jih predvidevala pravila 224. člena ZEKom-1. Ta inšpekcija je bila brez dvoma v pristojnosti tožene stranke in ne sodišča; seveda se je vodila po upravnem postopku (prvi odstavek 221. člena, prvi odstavek 223. člena ZEKom-1 in drugi odstavek 3. člena ZIN).
ZDavP-2 člen 96, 96/1, 143. ZFPPIPP člen 408, 408/2.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - osebni stečaj - odpust obveznosti - pravna dobrota
V konkretni zadevi se je obseg pravne dobrote spremenil, še preden se je proti tožniku začel postopek osebnega stečaja, in se do končanja stečaja zoper njega ni spreminjal več, zato je tožnik že od pridobitve položaja stečajnega dolžnika vedel, v kakšnem obsegu bo lahko upravičen do pravne dobrote odpusta obveznosti, če bodo za njen izrek sploh izpolnjeni zakonski pogoji.
Ker odpust obveznosti nobene od terjatev, ki so predmet izpodbijanega sklepa o izvršbi (terjani so prispevki za socialno varnost za zasebnike) odpust obveznosti ne učinkuje niti za zakonske zamudne obresti od takšnih terjatev.
Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) - sodni register - podjetnik posameznik - izbrisni razlog - letno poročilo - izbris po uradni dolžnosti
Med strankama ni sporno, da tožnik ni pravočasno oddal letnih poročil za leti 2018 in 2019. Oddal ju ni niti v pritožbenem roku zoper izpodbijani sklep AJPES. Zamuda zakonskega materialnega roka za stranko pomeni, da s prvim dnem zamude za oddajo letnega poročila nastopijo posledice neizpolnitve zakonskih obveznosti, v konkretnem primeru ugotovitev razloga za izbris iz poslovnega registra.
Ureditev, po kateri se podjetnik izbriše iz poslovnega registra, če v dveh zaporednih letih ne odda poslovnega poročila je bila v ZGD-1 vnesena že takoj ob sprejemu tega zakona (2006) in torej ne gre za morebitno novo odločbo. Poleg tega je izbrisni razlog vezan na obdobje dveh zaporednih let, kar pomeni, da zgolj enkratna zamuda še ne privede do izbrisnega razloga.
ZJU člen 24, 24/5, 147, 150, 150/1. ZDSS-1 člen 12, 12-4.
pristojnost - stvarna pristojnost - premestitev - premestitev na drugo delovno mesto - sklep o nepristojnosti - nepristojnost upravnega sodišča - delovni spor
Tožnica je vložila tožbo zaradi molka organa prve stopnje, ker v ponovnem postopku ni bila izdana odločba, ki se nanaša na premestitev tožnice kot javne uslužbenke.
Upravni spor je predviden le v primerih, ko se o pravicah oziroma obveznostih po tem zakonu odloča z upravno odločbo, npr. pri imenovanju v naziv. V primerih, ko se o pravicah oziroma o obveznostih iz delovnega razmerja odloča s pisnim sklepom, je v skladu s petim odstvakom 24. člena ZJU predvideno sodno varstvo pred delovnim sodiščem. Tudi po stališču sodne prakse je sklep o premestitvi delovnopravni akt.
Upravno sodišče zato ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi in se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi delovnemu sodišču.
zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Upravno sodišče je že odločilo, da tudi v primeru, ko se organ za brezplačno pravno pomoč spusti v vsebinsko presojo o tem, ali bi stranka lahko z zahtevkom uspela v sodnem postopku, v zvezi s katerim prosi za brezplačno pravno pomoč, mora biti ugotovljena neverjetnost za uspeh zahtevka dovolj očitna. Ta standard pa je zelo redko lahko izkazan, če stranka ni obveščena o ključni sporni okoliščini, ki je relevantna za (ne)uspeh v postopku in če ne dobi možnosti, da bi se pred izdajo odločbe lahko izrekla o tem spornem dejstvu ali okoliščini, ki je pomembna za odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč.
Drugi materialno-pravni vidik interpretacije določila tretjega odstavka 24. člena ZBPP pa je ta, da se upravni organ lahko opre na argument nerazumnosti zahtevka, če je ta "očitno" nerazumen, to pomeni, da če je nerazumnost spoznavna na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve, brez dokazovanja in brez možnosti nasprotnega utemeljevanja; navedeno pomeni, da z oceno o "očitnosti" organ ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi doseči prosilec z brezplačno pravno pomočjo oziroma lahko vsebinski preizkus opravi samo v "omejenem obsegu".
ZUP člen 53, 53/1, 59, 59/4, 60, 180, 180a, 180a/4, 225, 225/5. ZPP člen 96.
denacionalizacija - vračanje premoženja - potrdilo o pravnomočnosti - sprememba potrdila o pravnomočnosti - upravičenost za zastopanje - prenos pooblastila - posebno pooblastilo - izrecno pooblastilo za prenos pooblastila
Sodišče ugotavlja, da ob tem, da AS A. ni pravna oseba in nima zakonitega zastopnika, noben pooblaščenec članov AS A. (niti B. B.) ni mogel prenesti pooblastila za zastopanje ostalih članov na odvetnika na podlagi prvega odstavka 57. člena ZUP/86 (ali prvega odstavka 53. člena ZUP), po katerem lahko stranka oziroma njen zakonski zastopnik določi pooblaščenca, ki jo zastopa v postopku.
V zvezi z vračilom davka sodišče pojasnjuje, da se strinja z ugotovitvijo toženke, da je ta prejemek občasni, neperiodični dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre. Pri tovrstnih prejemkih je bistveno, da gre za občasne, neperiodične dohodke, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat. Pri presoji, ali takšno enkratno nakazilo pomeni dohodek iz navedene določbe, je pomembna pravna narava takšnega nakazila. Glede vrnjenega davka v predmetni zadevi sodišče ugotavlja, da se ta nanaša na dohodnino. Ker so pri ugotavljanju premoženjskega pogoja relevantni vsi dohodki in prejemki, ki so obdavčljivi po zakonu, ki ureja dohodnino, sodišče zaključuje, da je posledično tudi vračilo preveč plačane dohodnine prejemek, ki se v obravnavanem primeru upošteva pri ugotavljanju dohodka prosilca, in sicer kot občasni, neperiodični dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre. V skladu s 23. členom ZSVarPre je pri upoštevanju neperiodičnih dohodkov relevantno obdobje treh mesecev pred vložitvijo vloge (20. člen ZSVarPre), zato sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bi morala toženka pri vračilu davka upoštevati obdobje dvanajstih mesecev.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-7. ZDDV-1 člen 4, 4/1, 4/1-d, 78, 78/3. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 98.
davek na dodano vrednost (DDV) - identifikacija za namene DDV - izčrpanje pravnih sredstev - nevložitev pritožbe - zavrženje tožbe - opravljanje kmetijske dejavnosti
Odločba, s katero je bil tožnik registriran kot pridobitelj blaga znotraj Unije, je pravnomočna, zato sta tako davčni organ kot sodišče nanjo vezana. Tožniku je bilo tudi pojasnjeno, da se lahko posameznik prostovoljno vključi v sistem DDV (tretji odstavek 94. člena ZDDV-1). V tem primeru bi imel tožnik enake pravice in obveznosti kot drugi identificirani davčni zavezanci, vendar se tožnik za to možnost ni odločil. Glede same registracije je v zadevi očitno na relaciji tožnik - tožnikov računovodski servis - davčni organ prišlo do šuma v komunikaciji, vendar pa v tej fazi postopka, ko se presoja zakonitost odmere DDV, okoliščine v zvezi z registracijo tožnika kot zavezanca za DDV niso (več) relevantne. Čim pa je tako, je odločitev, da tožnik nima pravice do odbitka DDV v zvezi s sporno dobavo traktorja, pravilna in na zakonu utemeljena.
Po presoji sodišča obvestilo o rezultatih javnega razpisa ne izpolnjuje materialnih pogojev za opredelitev upravnega akta, ki je lahko predmet izpodbijanja po ZUS-1, saj ne vsebuje dokončne odločitve o tožnikovi pravici. Iz enakih razlogov kot to velja za sklep o predlogu izbora prijav in sklep o izboru prijav je sodišče v tem delu tožbo tožnika zavrglo.
Tudi v postopkih sofinanciranja iz javnih sredstev je treba zagotoviti temeljne procesne garancije poštenega postopka, skladno določilom načela zakonitosti iz 6. člena ZUP in varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, sestavni del katere je tudi zahteva po obrazloženosti upravnega akta.
brezplačna pravna pomoč - procesne predpostavke za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Ugoditev tožbi tožnika ne bi izboljšala njegov pravni položaj. Četudi bi tožnik s prošnjo za dodelitev BPP za sestavo in vložitev obtožnega predloga zoper navedene policiste PP Domžale uspel in bi bilo v ponovnem postopku njegovi prošnji za BPP ugodeno ter bi mu bil dodeljen odvetnik, bi bila vložitev obtožnega predloga oziroma vložitev predloga za nadaljevanje kazenskega pregona po tem obtožnem predlogu prepozna. Po tem, ko je rok za vložitev obtožnega predloga ali predloga za nadaljevanje kazenskega pregona iztekel, ga niti odvetnik ne bi mogel ponovno vložiti.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-3, 10/8. ZUP člen 9, 146, 146/1, 146/2, 214, 214/1.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovilo upravnega organa - pogoj dejanskega življenja v RS - dokazna ocena - središče življenjskih interesov - središče osebnih in ekonomskih interesov - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - ustna obravnava - načelo zaslišanja stranke v postopku - posebni ugotovitveni postopek - obrazložitev akta
Po stališču sodišča je prisotnost družine prosilca v RS zgolj eden izmed možnih (sicer pomembnih) pogojev izkazovanja dejanskega življenja prosilca v RS, ki pa vsekakor ni edini, zaradi česar je pogoj dejanskega bivanja mogoče dokazovati tudi z drugimi dokazi.