tožba v upravnem sporu - nedopustna tožba - pravni interes
Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov v upravnem sporu, mora za to izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila izboljšanje njegovega pravnega položaja, ki ga sicer ne bi mogel doseči. Sodišče ugotavlja, da v izreku izpodbijane odločbe organa prve stopnje ni bilo odločeno o tožnikovi pravici, tožniku ni bila naložena nobena obveznost, prav tako v izreku odločbe niso bile ugotovljene kršitve zakona, ki bi jih storil tožnik. Čeprav je v obrazložitvi odločbe kot povzročitelj ovire ali nevarnega mesta na cesti naveden tožnik, saj, kot je že pojasnjeno, zavezuje izrek odločbe, medtem ko njena obrazložitev takega učinka nima.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Iz podatkov na vročilnici, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa, ki ga je sodišču posredovala toženka, izhaja, da je bil izpodbijani sklep vročen tožničini pooblaščenki za sprejemanje pisanj v upravnem postopku dne 24. 10. 2023. 30-dnevni rok za vložitev tožbe v predmetnem upravnem sporu se je tako iztekel dne 23. 11. 2023. Iz podatkov na pisemski ovojnici tožbe je razvidno, da je tožnica tožbo oddala priporočeno na pošto šele 24. 11. 2023, torej po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka za vložitev tožbe.
ZBPP člen 13, 14. ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-2, 11, 11-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Ker je tožničina življenjska skupnost razpadla in se zato pri ugotavljanju premoženjskega stanja njenih dohodki ne seštevajo z dohodki njenega nekdanjega partnerja in očeta otrok, se torej otroka ne smeta upoštevati pri obeh. Zato, dokler še ni odločeno (oziroma ni dosežen sporazum) o tem, komu bosta otroka dodeljena v vzgojo in varstvo ter kdo bo za vzgojo in varstvo dolžan prispevati s plačevanjem preživnine, je ustavoskladna razlaga navedenih določb ZUPJS takšna, da se otroka upoštevata vsakemu do polovice.
brezplačna pravna pomoč - zahteva za varstvo zakonitosti - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Tožena stranka se je v nasprotju s splošnimi izhodišči 24. člena ZBPP prekomerno spustila v vsebinsko presojo utemeljenosti zahteve za varstvo zakonitosti (ki je bila v času njene presoje že vložena), saj je opravila njeno poglobljeno pravno analizo, s čimer je presegla svoje upravne pristojnosti in prevzela vlogo sodišča. Takšno ravnanje je v nasprotju z vsebino in namenom 24. člena ZBPP, ki temelji na standardu očitne nerazumnosti zadeve, ki je po naravi stvari podan, če je to razvidno že na prvi pogled in ne šele po temeljiti vsebinski pravni analizi zadeve. Ta standard podrobneje opredeljuje tretji odstavek 24. člena ZBPP, pri čemer tožena stranka v izpodbijani odločbi ni nikjer pojasnila, v čem naj bi bilo pričakovanje ali zahtevek tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, zakaj naj bi bilo očitno, da tožnik zlorablja možnost BPP, ali zakaj naj bi bilo pričakovanje ali zahteva tožnika očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago oz. v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.
Napačno pa je tudi stališče tožene stranke, da je v tej zadevi odločilno tudi dejstvo, da je tožnik prosil za dodelitev BPP v zvezi z izrednim pravnim sredstvom in ne v zvezi s kazenskim postopkom na prvi stopnji, zaradi česar naj bi bila presoja njegovih prošenj bistveno strožja. Tožena stranka je pri tem povsem spregledala, da gre v konkretni zadevi za postopek v zvezi z odvzemom prostosti. To pomeni, da ne gre za dodelitev BPP v kazenskem postopku, v katerem tožniku grozi zaporna kazen (torej odvzem prostosti), ampak je bila tožniku prostost že odvzeta, pa čeprav v obliki pripora (in ne zapora). To pa pomeni, da gre za postopek, katerega bistvo je v presoji, ali je bilo zakonito poseženo v eno od najbolj temeljnih človekovih pravic, to je v pravico do osebne svobode iz 19. člena Ustave.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - stroški odvetnika - pravna sredstva - končno poročilo
V primeru, ko je bila upravičencu brezplačna pravna pomoč dodeljena za celotni postopek pred sodiščem prve stopnje, se po ustaljeni sodni praksi šteje, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tudi vlaganje vlog in pravnih sredstev zoper odločitve o odreditvi in podaljšanju pripora, ki so sprejete v okviru postopka, ki se vodi pred sodiščem prve stopnje, vse do končne odločitve v tem postopku.
Po sodni praksi je treba pritožbe zoper sklepe o podaljšanju pripora za potrebe odmere nagrade odvetniku kot izvajalcu brezplačne pravne pomoči (ne glede na njihovo siceršnjo pravno opredelitev z vidika procesne kazenske zakonodaje in pravne teorije) glede na njihov pomen za upravičenca do brezplačne pravne pomoči (poseg v osebno svobodo), vsebino in zahtevnost sestave (z vidika utemeljevanja obstoja pripornih razlogov in obstoja utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja) šteti za redna pravna sredstva zoper meritorne odločitve po prvi alineji 2. točke tarifne številke 11 OT in ne za procesne in torej nemeritorne odločitve po drugi alineji 2. točke tarifne številke 11 OT.
Storitev končnega poročila stranki ni zajeta v okviru drugih odvetniških storitev, kar pomeni, da je ob koncu postopka odvetnik, ki seznani stranko z izidom zadeve, za to poročilo upravičen do nagrade po tarifni številki 43 OT.
V kolikor Organ za BPP v primeru ustno podanega končnega poročila dvomi o obstoju navedene storitve, mora odvetnika pozvati, naj v določenem roku, ki mu ga postavi, predloži potrdilo upravičenca o ustno podanem končnem poročilu z opozorilom na posledice, česar pa upravni organ v obravnavani zadevi pred izdajo izpodbijanega sklepa ni storil.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - davčna izvršba na premičnine - prispevki za socialno varnost - lastniki zasebnih podjetij - postopek osebnega stečaja
Tožnik zatrjuje, da so s sklenjeno sodno poravnavo in s koncem stečajnega postopka prenehale vse njegove obveznsti, med njimi tudi terjatev prvostopenjskega organa kot izhaja iz izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi. V času izdaje izpodbijanega sklepa so obstajali ustrezni izvršilni naslovi za obveznosti, tj. izvršljivi obračuni za socialne prispevke.
Toženka je utemeljeno začela postopek o davčni izvršbi zoper tožnika, takrat je bil postopek osebnega stečaja zoper tožnika že v teku, terjatve pa so nastale po začetku stečajnega postopka in ne pred začetkom, da bi jih morala toženka prijaviti, kot to zmotno trdi tožnik. Toženki zaradi začetega stečaja ni bilo treba prekiniti postopka osebnega stečaja, saj neplačane obveznosti stečajnega dolžnika, kljub osebnemu stečaju, ne prenehajo. Omejitev poslovne sposobnosti zaradi uvedbe postopka osebnega stečaja posotpka zato ne vpliva na upravne postopke, kjer predmet postopka ni omejen na razpolaganje s premoženjem.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožanje varnosti - zastopnik - pravica do osebne svobode - začasna odredba
Pred zaslišanjem glede ukrepa omejitve gibanja, bi tožnika morala opozoriti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika. Ker ga ni, mu je pri odvzemu prostosti kršila procesno jamstvo, ki mu gre na podlagi 19. člena Ustave.
ZNB člen 22a, 22a/5, 22a/7, 22a/9. ZUP člen 67, 67/2, 138, 237, 237/2, 237/2-7.
obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja otroka - nepopoln predlog - zavrženje nepopolne vloge - bistvena kršitev določb upravnega postopka - komisija za cepljenje - strokovno mnenje komisije
Pri presoji predlogov za opustitev cepljenja toženki skladno z ZNB pomaga komisija za cepljenje. Ta po preučitvi predloga, pridobitve morebitne dodatne dokumentacije ali dodatnih preiskav ter razgovora z osebo oziroma zakonitimi zastopniki osebe poda strokovno mnenje o tem, ali obstajajo ali ne obstajajo razlogi za opustitev cepljenja, takšno strokovno mnenje pa posreduje ministrstvu, pristojnemu za zdravje. Na podlagi strokovnega mnenja komisije toženka izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi oziroma neopustitvi cepljenja.
Po presoji sodišča bi iz sklepa o zavrženju moralo konkretizirano in obrazloženo izhajati, zakaj je bila vloga zavržena, torej zakaj je predložena zdravstvena dokumentacija neustrezna in na kakšni podlagi je organ sprejel takšno odločitev. Takšna presoja po mnenju sodišča zahteva presojo medicinskih razlogov, o čemer bi morala presojati komisija ter tozadevno pojasniti, zakaj določena zdravstvena dokumentacija ni ustrezna in iz katerih razlogov, takšno strokovno mnenje komisije pa bi nato upravnemu organu služilo kot podlaga za ustrezno obrazloženo odločbo o zavrženju predloga za opustitev cepljenja.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - skrajšani ugotovitveni postopek - izvršilni naslov
Neutemeljen je tožnikov ugovor, da ga organ v postopku izdaje sklepa o davčni izvršbi ni zaslišal in mu ne omogočil, da bi se izjavil o dejstvih pred izdajo akta, izvedel pa tudi ni obravnave v zadevi. Izpodbijan sklep je izdan v skrajšanem ugotovitvenem postopku, saj se da stanje zadeve ugotoviti na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in zato ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi, prav tako pa ne opraviti obvezne ustne obravnave. Za začetek davčne izvršbe je bistveno, da obstaja izvršljiv izvršilni naslov ter da obveznost, ki je terjana iz izvršilnih naslovov, še ni bila poravnana. ZDavP-2 je v odnosu do ZUP, ki se uporablja subsidiarno, lex specialis, v tem primeru ne predvideva zaslišanja tožnika oziroma izvedbe obravnave v taki zadevi, tožnik pa niti v pritožbi ni ugovarjal, da bi obveznost že poravnal oz. ni ugovarjal izvršljivosti terjatve.
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2/18, 2/18-a. ZIUOPDVE člen 109, 109/1, 109/1-3.
COVID-19 - delno povračilo nekritih fiksnih stroškov - vračilo - osnovni kapital - pravo EU - finančne težave
Po presoji sodišča stranka ne more učinkovito izvrševati svoje pravice do izjave, če jo organ seznani zgolj z ugotovljeno pravno relevantno okoliščino, temveč ji mora pri tem predočiti tudi dejstva in dokaze, na podlagi katerih je prišel do take ugotovitve. V nasprotnem primeru je zagotavljanje pravice do izjave zgolj navidezno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičena oseba za vložitev zahteve - verjeten izgled za uspeh
Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo, ki ga lahko vloži vrhovni državni tožilec, obdolženec in zagovornik. Organ za BPP je pravilno odločil, da tožnik nima lastnosti oseb, ki so upravičene vložiti izredno pravno sredstvo, zato je vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklep Višjega sodišča, očitno nerazumna in tožnik nima verjetne izglede za uspeh. Po mnenju sodišča Organ za BPP ni presegel standard očitnosti.
ZUP člen 267, 267/3. Pravilnik o vrstah, vsebini, trajanju in poteku specializacij zdravnikov člen 18.
zdravnik - specializacija - zdravniško spričevalo - obnova upravnega postopka
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da tudi zdravniško spričevalo A. A. ne bi moglo vplivati na prvotno odločitev, saj Zdravniška zbornica Slovenije razpolaga z zdravniškim spričevalom, iz katerega izhaja, da je tožnica trajno nesposobna za opravljanje specializacije radiologije. Tega zdravniškega spričevala pa tožnica ni izpodbijala z zahtevo za presojo ocene in je s tem postalo dokončno.
brezplačna pravna pomoč - izvršilni postopek - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - nadaljnji izvršilni stroški
Ker tožnik prosi za dodelitev BPP v obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sklep o nadaljnjih izvršilnih stroških in za zastopanje v tem izvršilnem postopku, je odločitev toženke, da je tožnik že izkoristil tista pravna sredstva, za katera je po ZBPP prosilcu, kot dolžniku v izvršilnem postopku, dopustno dodeliti BPP, pravilna.
rudarstvo - rudarska koncesnina - odmera rudarske koncesnine - stečaj nosilca rudarske pravice - ugasnitev pravice - pravnomočna sodba - res iudicata - vezanost na pravnomočno sodbo sodišča - vezanost sodišča na pravnomočno odločitev
Vezanost upravnega organa na sodbo Upravnega sodišča pa je neločljivo povezana tudi z vezanostjo samega Upravnega sodišča na svojo pravnomočno sodbo v isti zadevi (Tako tudi sklep Vrhovnega sodišča X Ips 12/2023 z dne 30. 11. 2023.). V ZS je določeno, da odločbe sodne oblasti vežejo sodišča in vse druge državne organe RS in da izvršitve odločbe sodišča ne more ovirati odločba drugega državnega organa (drugi in četrti odstavek 2. člena ZS). Temu sledi tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča, po kateri je tudi Upravno sodišče, ki bi odločalo v upravnem sporu zoper nov akt, izdan s strani tožene stranke, vezano na pravnomočno sodbo, izdano v isti zadevi, seveda v obsegu, ki ga določa okvir pravnomočnosti (tj. v obsegu pravnih in dejanskih vprašanj, o katerih je bilo odločeno s pravnomočno sodbo o odpravi upravnega akta in ki so bili podlaga za sprejeto odločitev). Iz pravnomočnosti sodbe (res iudicata), na katero so pri svojem nadaljnjem odločanju vezani tako organi kot sodišča, pa tudi izhaja, da navedeno torej ni več del ponovne presoje v nadaljnjih postopkih. To pomeni, da ne upravni organ in ne upravno sodišče v ponovljenem postopku ne smeta odstopiti od pravnih stališč, sprejetih v pravnomočni sodbi. V pravnomočno sodbo lahko poseže le Vrhovno sodišče, ki skladno s svojo ustavno vlogo kot najvišje sodišče v državi odloča o pravnih sredstvih zoper pravnomočno sodbo Upravnega sodišča. V upravnem sporu je to revizijski postopek.
SZ-1 člen 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 5, 8, 9. ZUP člen 164, 164/2, 214.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pogoji za dodelitev stanovanja - točkovanje - izvedensko mnenje kot dokaz - presoja dokazov - obrazložitev odločbe
Če ogleda ne more opraviti, ker ga prosilec onemogoči, je dolžna presoditi ostale izvedene dokaze in oceniti, kaj v tem smislu pomeni dejstvo, da ogled ni bil mogoč. Opraviti mora torej dokazno presojo izvedenih dokazov, pojasniti pomen tega, da je prosilec onemogočil ogled in zaključiti, kaj šteje za dokazano in zakaj. Ne more pa v javnem razpisu mimo pravil ZUP o dokazovanju dejstev določiti, da je obstoj nekega dejstva lahko dokazan izključno z ogledom oziroma da neko dejstvo ni dokazano zato, ker ji prosilec tega, da se bo preselil, ni pisno sporočil 10 dni pred preselitvijo.
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja jasno, ali gre za novo obstoječo komunalno opremo in za kateri del se odmerja komunalni prispevek, pri čemer je za odmero komunalnega prispevka bistveno, ali nepremičnina sodi v obračunsko območje te vrste komunalne opreme. Odločbe se zaradi pomanjkljive obrazložitve ne da preizkusiti in tožnikoma glede na to ni bila dana možnost aktivnega sodelovanja v postopku, saj neobrazložene odločitve ni mogoče vsebinsko izpodbijati.
prosilec za mednarodno zaščito - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - upravni spor
Upravni postopek se konča, ko postane odločba dokončna, upravni spor pa ne more šteti kot njegovo nadaljevanje.
Pri presoji razlogov, zaradi katerih tožnik predlaga obnovo postopka, se ne morejo upoštevati razlogi, ki jih tožnik uveljavlja v upravnem sporu, s katerim izpodbija upravni akt, v zvezi s katerim je predlagana obnova upravnega postopka.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje razpisnih pogojev - kriteriji za ocenjevanje vlog - točkovanje vloge
Predmet upravnega spora je v presoji zakonitosti izdane odločbe in ne v dokončni rešitvi razmerij med strankama upravnega spora. Strokovna ocena ni predmet presoje v upravnem sporu.
Izpodbijani akt še ni bil izvršen, zato tožnica ne more utemeljiti, da ima interes za to, da bi sodišče kršitev iz 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 "zgolj" ugotovilo. Če sodišče ugotovi, da je v postopku izdaje akta prišlo do kršitve, to namreč v prvi vrsti pomeni, da mora toženka ponoviti postopek in kršitev odpraviti ter izdati zakonit upravni akt. Tak interes pa se zasleduje z izpodbojno tožbo.
gradbeno dovoljenje - nezahteven objekt - gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta - odmik od meje - soglasje soseda - bistvena kršitev določb postopka
V zadevi je sporna odločitev, da je organ tožnikovo dovolilo štel kot izjavo v smislu prvega odstavka 39. člena GZ, torej kot strinjanje lastnika sosednjih zemljišč, da je nameravana gradnja manj kot 2 m od meje, skladno z OPN ter je na podlagi tega investorjema izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo zadevnega nezahtevnega objekta - garaže. Ker je bilo soglasje dano več kot štiri leta pred vloženim projektom k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, v njem ni številke dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja za garažo investitorjev in datuma njene izdelave, še več, soglasje se izrecno nanaša na morebitni prizidek k stavbi, čeprav investitorja nista predlagala izdaje gradbenega dovoljenja za prizidek, pač pa gradnjo (samostojnega) nezahtevnega objekta - garažo. Po presoji sodišča tako iz navedene izjave ne izhaja, da daje soglasje za gradnjo navedene garaže na mejo njegovih parcel.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna prošnja - verjeten izgled za uspeh
Organ za brezplačno pravno pomoč s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z brezplačno pravno pomočjo.