ZMZ-1 člen 84, 84/5. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem osebne svobode - pridržanje - znatna nevarnost pobega prosilca
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik zaprosil za mednarodno zaščito na Nizozemskem, a je državo zapustil in čez 5 dni zaprosil za mednarodno zaščito v Nemčiji in ko je bil ponovno obravnavan na Nizozemskem, je tam že drugič prosil za mednarodno zaščito, nato pa je za mednarodno zaščito zaprosil še v Švici, v nobeni od omenjenih držav, kjer je bil obravnavan kot prosilec, pa ni počakal na rešitev prošnje, ampak jih je zapustil, še preden se je zaključil uradni postopek odločanja o njegovi prošnji. Po mnenju sodišča je po vsem navedenem tožena stranka utemeljeno sklepala, da bi tudi Slovenijo tožnik zapustil še pred odločitvijo pristojnega organa o njegovi prošnji.
V zvezi s tožbeno navedbo, da je tožnik na osebnem razgovoru pojasnil, da je v Republiko Slovenijo prišel z namenom, da bi tukaj zaprosil za azil, sodišče ugotavlja, da ta izjava sicer res govori v prid temu, da Slovenije ne bo zapustil, vendar pa številne druge okoliščine kažejo na izrazito begosumnost in sicer to, da je prvič prosil za azil na Nizozemskem in ni počakal na odločitev, da je potem zaprosil za azil v Nemčiji in prav tako ni počakal na odločitev, da je potem ponovno zaprosil za azil na Nizozemskem in zopet ni počakal na odločitev in da je nato zaprosil za azil še v Švici in tudi ni počakal na odločitev. To pa je toliko drugih okoliščin, da ne morejo odtehtati tega, da je tožnik rekel, da je v Slovenijo prišel z namenom, da bi tukaj zaprosil za azil.
odpis oziroma obročno plačilo davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zakonska podlaga za odločanje
V davčnem zakonu podlage za odločanje o odlogu oziroma obročnem plačilu prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni, prav tako ne v področnem predpisu ZPIZ-2.
ZDIJZ člen 6, 6/3, 6/3-1. ZUP člen 114, 114/1. ZGD-1-UPB3 člen 39, 39/3.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - opravljanje javne službe - stroški upravnega postopka - stranski udeleženec
Informacije javnega značaja so vse informacije, ki so kakorkoli povezane z izvajanjem dejavnosti javne službe oziroma ki kažejo na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog.
Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in dokumentacije v spisu, del sredstev za opravljanje storitev javne službe, do katerih je upravičen prvostopenjski organ, prejme namesto tega organa stranski udeleženec (tožnik v tem upravnem sporu). Če zahtevane pogodbe ne bi bilo, potem bi prvostopenjski organ prejel sredstva v celoti. Sodišče se sicer strinja s tožbeno navedbo, da pogodba ne vpliva na ceno izvajanja javne službe, vpliva pa na to, da sredstev v celoti ne prejme prvostopenjski organ, ampak je do dela sredstev upravičen tudi upravnik, v konkretnem primeru tožnik. Sodišče se prav tako ne strinja s tožbeno navedbo, da naj bi prvostopenjski organ pri zahtevani pogodbi nastopal zgolj kot običajen upnik in ne kot javno podjetje. Pogodba se namreč nanaša na to, kolikšen del sredstev za opravljanje javne službe prejme prvostopenjski organ in kolikšen del tožnik.
Sodišče se ne strinja s tem, da bi bili zgolj podatki o tem, ali prvostopenjski organ prejema plačilo, podatki o porabi javnih sredstev. Ravno tisti del javnih sredstev, ki je s strani prvostopenjskega organa namenjen tožniku, je podatek o porabi javnih sredstev, saj s tem prvostopenjski organ javna sredstva nameni drugemu subjektu.
V primeru stranskih udeležencev zakon ne določa izračuna sorazmernega dela stroškov.
inšpekcijski postopek - stranski udeleženec - stranka v postopku - neukrepanje inšpektorja
Inšpekcijski postopek se začne po uradni dolžnosti, to pa je takrat, ko opravi pristojni organ v ta namen kakršnokoli dejanje.
V primeru, ko je v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa, inšpektor ustavi postopek s sklepom ali v obliki zapisa o ustavitvi postopka, na koncu zapisnika o inšpekcijskem pregledu.
Toženka se sklicuje na dejstvo, da tožnik ni priskrbel, niti ni poskušal priskrbeti nobenih pisnih, uradnih dokazil. Sodišče ugotavlja, da je na osebnem razgovoru tožnik s tem v zvezi izpovedal, da je sicer imel potrdilo o hospitalizaciji in zdravniški izvid, vendar ju je posredoval policiji in sodišču. V zvezi z morebitno predložitvijo teh dokazov je povedal, da ju je poskušal pridobiti ter da je s tem v zvezi klical očeta, ki pa je star in bolan in teh izvidov ne more pridobiti. Povedal je tudi, da je oče več kot enkrat odšel na policijsko postajo in poizvedoval, vendar so mu policisti rekli, da nimajo dokazov, da so se dogodki res zgodili tako, kot jih je navedel, saj so fantje, ki so ga napadli, podali nasprotujoče izjave. Iz povedanega sledi, da je tožnik na osebnem razgovoru pojasnil, zakaj ni mogel predložiti pisne dokumentacije. Zaključek toženke je v nasprotju s podatki spisa.
ZDoh-2 člen 114, 114/1, 114/1-2, 114/5, 115, 115/7.
dohodnina - odmera dohodnine - vzdrževan družinski član - davčna olajšava za vzdrževane družinske člane - otrok s posebnimi potrebami - posebna nega in varstvo
Olajšava za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen, se prizna ne glede na njegovo starost.
ZTuj-2 člen 37, 37/4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - vloga za podaljšanje dovoljenja - dopolnitev vloge - sklep o zavrženju vloge
Iz gradiva v spisu ni razvidno ali je tožena stranka vodila postopek za izdajo novega dovoljenja ali za podaljšanje dovoljenja na podlagi vložene prošnje. Glede na to, da je za oboje potrebno izpolnjevati enake pogoje, je treba vlogo prava neuke stranke obravnavati tako, da nevednost in neukost stranke nista v škodo pravic, ki ji gredo po zakonu.
inšpekcijski postopek - mednarodni cestni prevoz - avtobus - kontrolni pregled tahografa - bilateralna pogodba
Glede na to, da vgradnjo digitalnega tahografa v vozila predpisuje 10. člen Evropskega sporazuma o delu posadke na vozilih, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze (AETR) in je BiH podpisnica Sprememb Sporazuma AETR ter so določbe Sprememb Sporazuma AETR za države podpisnice zavezujoče, se tožnik ne more uspešno sklicevati na dvostranski sporazum med RS in BiH iz leta 1998, kot tudi ne na veljavno zakonodajo BIH. Zato je zmotno tožbeno stališče, da ima tožnik v spornem avtobusu lahko še vedno vgrajen analogni tahograf.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - nerazumljiva vloga - zavrženje vloge - obnova postopka - individualni delovni spor
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnica na poziv tožene stranke na dopolnitev vloge sicer odgovorila, vendar pa vloge v celoti ni dopolnila tako, kot ji je bilo naloženo, saj ni navedla okoliščin ter razlogov, zaradi katerih meni, da bi na podlagi novega dejstva oziroma dokaza morala biti zanjo ugodnejša odločitev sodišča, navedena dejstva in dokazi pa so odločilni za ugotovitev, ali je zadeva razumna.
Neutemeljen je tudi tožbeni očitek, da je organ za brezplačno pravno pomoč vsebinsko odločal o sami obnovi. Tožena stranka je odločala zgolj o tem, ali podatki iz prošnje zadostujejo za oceno, ali bi imela v primeru vložitve obnove tožnica izgled za uspeh in ker vloga ni bila ustrezno dopolnjena, je vsebinsko niti ni bilo možno obravnavati in tožena stranka ni mogla ravnati drugače, kot da je vlogo zavrgla.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev - dolžnikov dolžnik - ugovor tretjega v davčni izvršbi
Odločitev tožene stranke o zavrnitvi pritožbenega ugovora zoper tretjo točko (in ne drugo točko) sklepa, je bila po ugotovitvi, da tožeča stranka ni ugovarjala obstoju terjatev, tudi po presoji sodišča pravilna in zakonita. Tožbeni ugovori, enaki pritožbenim ugovorom, namreč pojasnjujejo, da so bile zarubljene terjatve že odstopljene v zavarovanje, torej v bistvu vsebinsko merijo na ugovore, ki jih tretjemu omogoča določba 158. člena ZDavP-2. Slednja določa, da kdor izkaže za verjetno, da ima na predmetu davčne izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi. Ugovor se lahko vloži do konca davčne izvršbe (prvi odstavek). Postopanje davčnega organa v zvezi z ugovorom tretjega zoper sklep o izvršbi ima po določbi drugega odstavka 158. člena ZDavP-2 za posledico zadržanje davčne izvršbe do odločitve o ugovoru. Če davčni organ oceni, da pravica osebe iz prejšnjega odstavka, ki preprečuje izvršbo, ni verjetno izkazana, napoti to osebo, da v 8 dneh od vročitve sklepa iz četrtega odstavka tega člena pri sodišču vloži tožbo zoper davčni organ da je davčna izvršba na predmet izvršbe nedopustna. Če oseba ne predloži dokaza o vložitvi tožbe, se davčna izvršba nadaljuje.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč
Boniteta zemljišča je podatek o proizvodni sposobnosti zemljišča, ki se določa v obliki bonitetnih točk (25. člen ZKZ), podrobnejša metodologija določanja bonitete zemljišč pa je bila določena v Pravilniku o določanju in vodenju bonitete zemljišč, torej predpisu usklajenem z določbami ZKZ. Po presoji sodišča zasaditev rastlin, v konkretnem primeru smrek, predstavlja nasad, ki ob podatku gostote zasaditev več kot 50 rastlin na hektar, ustreza definiciji iz drugega odstavka 4.a člena ZKZ, ki določa, da se za nasad po 4.a členu šteje strnjen nasad rastlin za gospodarsko rabo z gostoto 50 ali več rastlin na hektar.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nezahtevni objekt
Sodišče pritrjuje toženi stranki, da so bili v času gradnje sporne garaže, v letu 1974 (izjava tožnika na zapisnik), za gradnjo objektov kot je obravnavani, morali biti izpolnjeni pogoji iz ZUN in pridobljena bodisi lokacijska informacija ali odločba o dovolitvi priglašenih del. Gre za dovoljenji, ki v obravnavanem postopku inšpekcijskega nadzora nista bili predloženi, zato je v nadaljevanju pomembna tudi ugotovitev prvostopenjskega organa, da je treba legalnost obravnavane gradnje treba presojati tudi z vidika določbe Pravilnika.
Ob nesporni ugotovitvi, da je objet zgrajen tik ob ograji, ki je tudi meja z zemljiščem parc. št. 358 k.o. ... in da del strehe garaže posega na sosednjo parc. št. 358 v k.o. ..., sta po presoji sodišča upravna organa pravilno ugotovila, da je bil objekt zgrajen v nasprotju z zahtevami Pravilnika glede načina gradnje in odmika od sosednjih zemljišč. Prav tako po presoji sodišča, ob nesporni ugotovitvi, da je garaža zgrajena na III. vodovarstvenem območju, gradnja enostavnega objekta brez upravnega dovoljenja ni zadostila določbi 17. oziroma 18. člena Pravilnika, ki za gradnjo v varovanem območju zahteva pridobitev soglasja.
akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - ni upravni akt - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi se ne izpodbija upravni akt, to je javnopravni, enostranski in oblastveni posamični akt, s katerim bi bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. V obravnavani zadevi tožnik izpodbija sklep, s katerim je tožena stranka, skladno z določili prvega odstavka 5. člena Uredbe za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (oblikovanje cene storitev javnih služb) odločala o potrditvi predlagane cene storitve zbiranja, obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov, na podlagi predloženega in obravnavanega Elaborata. Tožnik v tožbi oporeka predvsem načinu oblikovanja cene storitev iz Elaborata, izračun spornih cen pa po presoji sodišča ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, in z njim ni odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi.
brezplačna pravna pomoč - stroški brezplačne pravne pomoči - rok za vrnitev napotnice - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Obseg odobrene BPP je bil v konkretnem primeru izrecno določen z odločbo tožene stranke, št. Bpp 1693/2014 z dne 27. 11. 2014, in sicer je bila BPP prosilki B.B. dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji in oprostitve plačila stroškov pravdnega postopka na prvi stopnji, razen plačila sodne takse, v zadevi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deleža na tem premoženju. Glede na navedeno za zadnje dejanje v postopku, za katerega je bila dodeljena predmetna BPP, tudi po presoji sodišča šteje prejem sklepa sodišča prve stopnje o ustavitvi tega postopka z dne 17. 6. 2016. Zato sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da je bila odobrena storitev BPP končana dne 21. 6. 2016, ko je odvetnik (tožeča stranka) nesporno prejel sklep o ustavitvi postopka, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Žalcu pod št. P 37/2015. Ker je tožeča stranka nagrado in stroške za opravljanje odvetniške storitve nesporno priglasila 19. 1. 2017, to pomeni, da jih je priglasila po poteku predpisanega 15-dnevnega roka za vrnitev napotnice, torej prepozno.
Plačilo komunalnega prispevka za priključitev objekta, za katerega ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, ne legalizira tega objekta in zato tudi ne njegove priključitve na komunalno infrastrukturo.
Zato bi lahko tožnik zahteval vračilo že plačanega zneska komunalnega prispevka, ne more pa zahtevati, naj se tedaj plačani prispevek upošteva kot že plačan komunalni prispevek v postopku, ki sledi novi vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja, saj zakon takšne možnosti ne predvideva.
Iz enotne in ustaljene sodne prakse izhaja, da je bila površina parcele izenačena s pojmom gradbene parcele, ki je bila definirana kot del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče), in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. To je površina, ki jo je treba upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.
Za odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku tako ni dovolj zgolj to, da je mogoče dejansko stanje in materialno resnico ugotoviti brez izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka in v njem vključenega načela zaslišanja strank, pač pa mora biti tako dejanje nepotrebno tudi za uveljavitev ter za zavarovanje strankine pravice in pravne koristi. Zato je še posebej v primeru, če je rezultat postopka za stranko neugoden, pomembno, da ji uradna oseba pred izdajo odločbe posreduje svoje videnje dejanskih in pravnih okoliščin zadeve, med njimi tudi uspeh dokazovanja in predvideno vsebino odločitve.
Toženka ni obrazložila, zakaj po njeni presoji ni bilo potrebno izvajati dokazov, ki jih je v pritožbi predlagal tožnik.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Iz podatkov na pisemski ovojnici je razvidno, da je tožnica tožbo po pošti vložila šele 19. 2. 2019, zato je tožba glede na prekluzivni tridesetdnevni rok vložena prepozno. Glede na navedeno je bilo treba na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavreči.
ZS člen 87, 87/1, 87/1-4, 89, 89/1, 89/1-2, 89/1-3, 89/1-4. ZUS člen 20, 20/3.
sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - pravnomočno obsojena oseba - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - tožbena novota - vezanost upravnega organa na pravnomočno kazensko sodbo
Na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo je bil minister glede vprašanj, ali sta podana kaznivo dejanje in storilčeva kazenska odgovornost, pri ugotavljanju dejanskega stanja vezan (149. člen ZUP).
Navedbe v tožbi o tem, da tožnik ni ravnal v nasprotju s pravili znanosti in strokovnega znanja, proti svoji vesti in pristransko, ter zakaj, so nedopustne tožbene novote, ki jih sodišče ne sme upoštevati in nanje opreti odločitve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebina prošnje - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
V prošnji za dodelitev BPP je tožnik navedel, da želi pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji v zvezi z vložitvijo tožbe zoper B.B. zaradi povrnitve osebnih stvari, vendar takšna opredelitev zaprošene BPP, ne pomeni, da toženka po proučitvi zadeve, glede na okoliščine zadeve, ne more določiti drugačne oblike in obsega BPP. Ob upoštevanju podatkov spisa ni nujno, da bo tožnik večji obseg ali drugo obliko BPP, torej BPP za vložitev tožbe sploh potreboval. Zato je toženka z izpodbijano odločbo dodelila BPP v obsegu sestave in vložitve poziva odvetnika na izročitev tožnikovih stvari, ta odločitev pa tožniku ni v škodo.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - naknadna vplačila - družbeniki
Naknadna vplačila v kapital družbe z omejeno odgovornostjo se vštevajo v nabavno vrednost kapitala po prvem odstavku 98. člena ZDoh-2, kar temelji predvsem v splošnem izhodišču, da je pri obdavčitvi treba slediti ekonomski vrednosti dohodka, saj gre za odraz ustavnega načela enakosti javnih bremen. Tudi z vidika načela davčne pravičnosti je treba pri obdavčenju z dohodnino izhajati iz dejansko ustvarjenega povečanja premoženja. Termin "kapital" po prvem odstavku 98. člena ZDoh-2 ne pomeni zgolj osnovnega kapitala. V gospodarskem pravu je pojem kapitala družbe širok in ne zajema zgolj osnovnega kapitala družbe, temveč tudi druge kategorije lastnega kapitala, ki so lahko vezane ali nevezane. Med vezane kapitalske kategorije spadajo kapitalske rezerve, med drugim tudi naknadna vplačila. Zato je tudi v okviru upoštevnih določb ZDoh‑2 treba slediti tej opredelitvi pojma, ki ima temelj v gospodarskem pravu.