ZMZ-1 člen 84, 84/5. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem osebne svobode - pridržanje - znatna nevarnost pobega prosilca
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik zaprosil za mednarodno zaščito na Nizozemskem, a je državo zapustil in čez 5 dni zaprosil za mednarodno zaščito v Nemčiji in ko je bil ponovno obravnavan na Nizozemskem, je tam že drugič prosil za mednarodno zaščito, nato pa je za mednarodno zaščito zaprosil še v Švici, v nobeni od omenjenih držav, kjer je bil obravnavan kot prosilec, pa ni počakal na rešitev prošnje, ampak jih je zapustil, še preden se je zaključil uradni postopek odločanja o njegovi prošnji. Po mnenju sodišča je po vsem navedenem tožena stranka utemeljeno sklepala, da bi tudi Slovenijo tožnik zapustil še pred odločitvijo pristojnega organa o njegovi prošnji.
V zvezi s tožbeno navedbo, da je tožnik na osebnem razgovoru pojasnil, da je v Republiko Slovenijo prišel z namenom, da bi tukaj zaprosil za azil, sodišče ugotavlja, da ta izjava sicer res govori v prid temu, da Slovenije ne bo zapustil, vendar pa številne druge okoliščine kažejo na izrazito begosumnost in sicer to, da je prvič prosil za azil na Nizozemskem in ni počakal na odločitev, da je potem zaprosil za azil v Nemčiji in prav tako ni počakal na odločitev, da je potem ponovno zaprosil za azil na Nizozemskem in zopet ni počakal na odločitev in da je nato zaprosil za azil še v Švici in tudi ni počakal na odločitev. To pa je toliko drugih okoliščin, da ne morejo odtehtati tega, da je tožnik rekel, da je v Slovenijo prišel z namenom, da bi tukaj zaprosil za azil.
ZTuj-2 člen 37, 37/4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - vloga za podaljšanje dovoljenja - dopolnitev vloge - sklep o zavrženju vloge
Iz gradiva v spisu ni razvidno ali je tožena stranka vodila postopek za izdajo novega dovoljenja ali za podaljšanje dovoljenja na podlagi vložene prošnje. Glede na to, da je za oboje potrebno izpolnjevati enake pogoje, je treba vlogo prava neuke stranke obravnavati tako, da nevednost in neukost stranke nista v škodo pravic, ki ji gredo po zakonu.
ZDoh-2 člen 114, 114/1, 114/1-2, 114/5, 115, 115/7.
dohodnina - odmera dohodnine - vzdrževan družinski član - davčna olajšava za vzdrževane družinske člane - otrok s posebnimi potrebami - posebna nega in varstvo
Olajšava za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen, se prizna ne glede na njegovo starost.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3. ZUOPP-1 člen 26, 26/3.
otroci s posebnimi potrebami - usmeritev v prilagojeni program - načelo zaslišanja strank - starost otroka - načelo največje koristi otroka - mladoletna oseba - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Mladoletna tožnica je v šolskem letu 2016/17 obiskovala 8. razred OŠ. V času izdaje izpodbijane odločbe je bila stara 13 let, v času izdaje drugostopenjske odločbe pa že 14 let. Zato bi moral upravni organ oceniti, ali je bila glede na svojo starost in zrelost sposobna podati svoje mnenje. Če bi ugotovil, da je tožnica sposobna dati svoje mnenje, bi ga moral tudi pridobiti. Vendar pa, niti prvostopenjski organ, niti drugostopenjski za njim, mnenja tožnice nista poskušala pridobiti. Ker torej mladoletna tožnica v postopek ni bila pritegnjena in se tako o bistvenem, to je o postopku usmeritve izobraževanja sama ni imela možnosti izreči, gre za bistveno kršitev določb postopka.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/3, 6/3-1. ZJN-3 člen 35, 35/1, 35/2. ZGD-1J Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (2017) člen 39, 39/3. ZUP člen 14.
informacija javnega značaja - javno naročanje - poslovna skrivnost - podatki o porabi javnih sredstev
Postopek po ZDIJZ je samostojen postopek, ločen od postopka javnega naročanja po ZJN-3. Prosilec je navedena dva dokumenta zahteval v postopku dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ, v katerem velja načelo prostega dostopa v skladu s prvim odstavkom 5. člena tega zakona, po katerem so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam. To pomeni, da je toženka v izpodbijani odločbi ravnala pravilno, ko je prvostopenjskemu organu z izpodbijano odločbo naložila, da prosilcu v okviru predmetnega postopka po ZDIJZ omogoči vpogled v navedena dokumenta.
Podatki, katerih razkritje zahteva prosilec po ZDIJZ v tem postopku, to so navedeni dokumenti iz tehnične dokumentacije za avtomatsko puško Heckler & Koch GmbH G36K, predstavljajo specifikacijo ponujenega blaga oziroma podatke, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril in so tako po zakonu (prej citiranem drugem odstavku 35. člena ZJN-3) javni.
S predloženimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih tehničnih značilnosti ponujenega blaga ponudniki dokazujejo, da blago ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije. Iz povedanega sledi, da gre za podatke, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril oziroma zahtev iz razpisne dokumentacije. Čim pa je tako, gre po določbi drugega odstavka 35. člena ZJN-3 za podatke, ki so javni.
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 5, 6 priloge 1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoji za prijavitelja - število zaposlenih - preverjanje računovodskih izkazov
V predmetnem javnem razpisu so zavezujoče odločbe Uredbe Komisije (EU) 651/2014, zato je neutemeljeno sklicevanje na razpisno dokumentacijo in določila z objavljenimi vprašanji in odgovori dopolnjene razpisne dokumentacije, če so ta v nasprotju z navedeno Uredbo, jih pri odločanju ni dovoljeno uporabiti.
ZDIJZ člen 6, 6/3, 6/3-1. ZUP člen 114, 114/1. ZGD-1-UPB3 člen 39, 39/3.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - opravljanje javne službe - stroški upravnega postopka - stranski udeleženec
Informacije javnega značaja so vse informacije, ki so kakorkoli povezane z izvajanjem dejavnosti javne službe oziroma ki kažejo na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog.
Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in dokumentacije v spisu, del sredstev za opravljanje storitev javne službe, do katerih je upravičen prvostopenjski organ, prejme namesto tega organa stranski udeleženec (tožnik v tem upravnem sporu). Če zahtevane pogodbe ne bi bilo, potem bi prvostopenjski organ prejel sredstva v celoti. Sodišče se sicer strinja s tožbeno navedbo, da pogodba ne vpliva na ceno izvajanja javne službe, vpliva pa na to, da sredstev v celoti ne prejme prvostopenjski organ, ampak je do dela sredstev upravičen tudi upravnik, v konkretnem primeru tožnik. Sodišče se prav tako ne strinja s tožbeno navedbo, da naj bi prvostopenjski organ pri zahtevani pogodbi nastopal zgolj kot običajen upnik in ne kot javno podjetje. Pogodba se namreč nanaša na to, kolikšen del sredstev za opravljanje javne službe prejme prvostopenjski organ in kolikšen del tožnik.
Sodišče se ne strinja s tem, da bi bili zgolj podatki o tem, ali prvostopenjski organ prejema plačilo, podatki o porabi javnih sredstev. Ravno tisti del javnih sredstev, ki je s strani prvostopenjskega organa namenjen tožniku, je podatek o porabi javnih sredstev, saj s tem prvostopenjski organ javna sredstva nameni drugemu subjektu.
V primeru stranskih udeležencev zakon ne določa izračuna sorazmernega dela stroškov.
Toženka se sklicuje na dejstvo, da tožnik ni priskrbel, niti ni poskušal priskrbeti nobenih pisnih, uradnih dokazil. Sodišče ugotavlja, da je na osebnem razgovoru tožnik s tem v zvezi izpovedal, da je sicer imel potrdilo o hospitalizaciji in zdravniški izvid, vendar ju je posredoval policiji in sodišču. V zvezi z morebitno predložitvijo teh dokazov je povedal, da ju je poskušal pridobiti ter da je s tem v zvezi klical očeta, ki pa je star in bolan in teh izvidov ne more pridobiti. Povedal je tudi, da je oče več kot enkrat odšel na policijsko postajo in poizvedoval, vendar so mu policisti rekli, da nimajo dokazov, da so se dogodki res zgodili tako, kot jih je navedel, saj so fantje, ki so ga napadli, podali nasprotujoče izjave. Iz povedanega sledi, da je tožnik na osebnem razgovoru pojasnil, zakaj ni mogel predložiti pisne dokumentacije. Zaključek toženke je v nasprotju s podatki spisa.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - nerazumljiva vloga - zavrženje vloge - obnova postopka - individualni delovni spor
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnica na poziv tožene stranke na dopolnitev vloge sicer odgovorila, vendar pa vloge v celoti ni dopolnila tako, kot ji je bilo naloženo, saj ni navedla okoliščin ter razlogov, zaradi katerih meni, da bi na podlagi novega dejstva oziroma dokaza morala biti zanjo ugodnejša odločitev sodišča, navedena dejstva in dokazi pa so odločilni za ugotovitev, ali je zadeva razumna.
Neutemeljen je tudi tožbeni očitek, da je organ za brezplačno pravno pomoč vsebinsko odločal o sami obnovi. Tožena stranka je odločala zgolj o tem, ali podatki iz prošnje zadostujejo za oceno, ali bi imela v primeru vložitve obnove tožnica izgled za uspeh in ker vloga ni bila ustrezno dopolnjena, je vsebinsko niti ni bilo možno obravnavati in tožena stranka ni mogla ravnati drugače, kot da je vlogo zavrgla.
javni razpis - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij - nepovratna sredstva - vračilo prejetih sredstev
Ugotovitev, da tožnica ni sledila določbam ZPPreb, temelji na dopisu Generalne policijske uprave Ljubljana, Policijske postaje Ljubljana z dne 10. 9. 2015, ki je prvostopenjskemu organu sporočila, da tožnica še nima elektronske knjige gostov. Gre za ugotovitev, ki po presoji sodišča sledi določbi 15. člena ZPPreb, ki od stanodajalca zahteva, da vodi evidenco gostov.
Ker je tožnica v vlogi za izplačilo sredstev z dne 23. 4. 2015 prvostopenjskemu organu predložila dokazilo o dokončanju investicije, uporabno dovoljenje Upravne enote Slovenske Konjice, št. 351/30/2012/2 z dne 3. 2. 2011, torej je s potrdilom dokazovala zaključek naložbe, obenem pa je v poročilu o doseganju ciljev po zaključku naložbe v letu 2013 in letu 2014 navedla, da izvajala nastanitve (24 nastanitev za dejavnost Turistična kmetijami s sobami), sodišče pritrjuje zaključku tožene stranke, da je tožnica pridobila sredstva nezakonito oziroma jih je porabila nenamensko oziroma dela niso bila izvršena v skladu z investicijskim programom, obenem pa je prvostopenjskemu organu v poročilu o doseganju ciljev posredovala lažne podatke.
davek od dohodkov pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - prikrito izplačilo dobička - dohodki iz delovnega razmerja - asignacijska pogodba - izogibanje plačilu davka - davčni odtegljaj - dokazovanje - zaslišanje - absolutno zastaranje pravice do odmere davka - pravica do informacije - sodelovanje v postopku - začetek davčnega inšpekcijskega nadzora
V pristojnosti davčnega organa je odločitev, v kolikšni meri in za katere vrste davka bo davčni inšpekcijski nadzor, upoštevaje 133. in 135. člen ZDavP-2, opravil. Podlago za začetek postopka oziroma njegovo razširitev daje davčnemu organu že zakon. Zato po mnenju sodišča ni potrebe, da bi bil za vsako vrsto davka in časovno obdobje izdan poseben sklep s posebno obrazložitvijo. 135. člen ZDavP-2 namreč določa, da se inšpekcijski nadzor začne z vročitvijo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Dejstvo tudi je, da zoper sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora ni pritožbe, kar določa peti odstavek 135. člena ZDavP-2. Pritožba je pri tem izključena ne le zaradi ekonomičnosti postopka, temveč predvsem tudi zaradi varstva javnega interesa, v katerem se izvaja inšpekcijski nadzor.
Glede na to, da tožnik zahtevanih podatkov davčnemu organu ni posredoval, le-temu ni preostalo drugega kot da je sam ugotavljal vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, kot mu to nalaga 5. člen ZDavP-2. Zavezanci za davek morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Prav tako zavezanci za davek pri vodenju davčnega postopka sodelujejo z davčnim organom pri ugotavljanju dejstev v breme in v korist zavezanca. Tožnik se omenjenega načela davčnega postopka ni držal v celoti, čeprav je bil v smislu prvega odstavka 7. člena ZDavP-2 vnaprej seznanjen s svojimi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz tega zakona in na podlagi katerih davčni organ odloča o pobiranju davkov. Na podlagi lastne odločitve o nesodelovanju v postopku pa ni mogoče uspešno uveljavljati kršitve niti postopkovnih, niti ustavnih pravic.
ZUP člen 8, 10, 140. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - mednarodni kongres ali konferenca - dokazna ocena - dodatno strokovno delo
Po presoji sodišča je tožena stranka pri točkovanju navedenih referatov oziroma pri vrednotenju navedenega strokovnega dela, iz razlogov, ki jih je obširno navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe, utemeljeno podvomila v verodostojnost potrdil o izvedbi referatov, ki jih je izdalo D. in ki so bili kot dokazilo priloženi predlogu za napredovanje. Tožena stranka je zato tožnico tudi utemeljeno pozvala na dopolnitev predloga, da dokaže resničnost izvedbe referatov na mednarodnem znanstvenem posvetu s predložitvijo programov posveta, iz katerega bo razviden izvajalec referata, naslov referata in kdaj je bil referat izveden, torej dokazil, s katerimi bi bila izkazana dejanska izvedba spornih referatov.
akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - ni upravni akt - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi se ne izpodbija upravni akt, to je javnopravni, enostranski in oblastveni posamični akt, s katerim bi bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. V obravnavani zadevi tožnik izpodbija sklep, s katerim je tožena stranka, skladno z določili prvega odstavka 5. člena Uredbe za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (oblikovanje cene storitev javnih služb) odločala o potrditvi predlagane cene storitve zbiranja, obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov, na podlagi predloženega in obravnavanega Elaborata. Tožnik v tožbi oporeka predvsem načinu oblikovanja cene storitev iz Elaborata, izračun spornih cen pa po presoji sodišča ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, in z njim ni odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebina prošnje - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
V prošnji za dodelitev BPP je tožnik navedel, da želi pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji v zvezi z vložitvijo tožbe zoper B.B. zaradi povrnitve osebnih stvari, vendar takšna opredelitev zaprošene BPP, ne pomeni, da toženka po proučitvi zadeve, glede na okoliščine zadeve, ne more določiti drugačne oblike in obsega BPP. Ob upoštevanju podatkov spisa ni nujno, da bo tožnik večji obseg ali drugo obliko BPP, torej BPP za vložitev tožbe sploh potreboval. Zato je toženka z izpodbijano odločbo dodelila BPP v obsegu sestave in vložitve poziva odvetnika na izročitev tožnikovih stvari, ta odločitev pa tožniku ni v škodo.
Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (2004) člen 5, 30 - 34. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka - uporaba ZUP - uporaba pravil ZUP - institucionalno varstvo
Ker pa je po 5. členu Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (v povezavi z drugim odstavkom 30. člena Pravilnika) treba o odpustu odločiti in odločbo izdati v splošnem upravnem postopku, to pomeni, da mora (postopek za izdajo odločbe in) odločba zadostiti (tudi) zahtevam ZUP.
ZBPP člen 11, 13, 14. ZFPPIPP člen 389. ZUPJS člen 13.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - osebni stečaj
Po 13. členu ZUPJS se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek lahko zmanjša samo za izplačane preživnine in druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, in za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati, in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. Osebni stečaj se ob upoštevanju 13. člena ZUPJS ne more upoštevati kot zakonsko dovoljena izjema, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravice do BPP.
Plačilo komunalnega prispevka za priključitev objekta, za katerega ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, ne legalizira tega objekta in zato tudi ne njegove priključitve na komunalno infrastrukturo.
Zato bi lahko tožnik zahteval vračilo že plačanega zneska komunalnega prispevka, ne more pa zahtevati, naj se tedaj plačani prispevek upošteva kot že plačan komunalni prispevek v postopku, ki sledi novi vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja, saj zakon takšne možnosti ne predvideva.
Iz enotne in ustaljene sodne prakse izhaja, da je bila površina parcele izenačena s pojmom gradbene parcele, ki je bila definirana kot del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče), in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. To je površina, ki jo je treba upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.
Za odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku tako ni dovolj zgolj to, da je mogoče dejansko stanje in materialno resnico ugotoviti brez izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka in v njem vključenega načela zaslišanja strank, pač pa mora biti tako dejanje nepotrebno tudi za uveljavitev ter za zavarovanje strankine pravice in pravne koristi. Zato je še posebej v primeru, če je rezultat postopka za stranko neugoden, pomembno, da ji uradna oseba pred izdajo odločbe posreduje svoje videnje dejanskih in pravnih okoliščin zadeve, med njimi tudi uspeh dokazovanja in predvideno vsebino odločitve.
Toženka ni obrazložila, zakaj po njeni presoji ni bilo potrebno izvajati dokazov, ki jih je v pritožbi predlagal tožnik.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - naknadna vplačila - družbeniki
Naknadna vplačila v kapital družbe z omejeno odgovornostjo se vštevajo v nabavno vrednost kapitala po prvem odstavku 98. člena ZDoh-2, kar temelji predvsem v splošnem izhodišču, da je pri obdavčitvi treba slediti ekonomski vrednosti dohodka, saj gre za odraz ustavnega načela enakosti javnih bremen. Tudi z vidika načela davčne pravičnosti je treba pri obdavčenju z dohodnino izhajati iz dejansko ustvarjenega povečanja premoženja. Termin "kapital" po prvem odstavku 98. člena ZDoh-2 ne pomeni zgolj osnovnega kapitala. V gospodarskem pravu je pojem kapitala družbe širok in ne zajema zgolj osnovnega kapitala družbe, temveč tudi druge kategorije lastnega kapitala, ki so lahko vezane ali nevezane. Med vezane kapitalske kategorije spadajo kapitalske rezerve, med drugim tudi naknadna vplačila. Zato je tudi v okviru upoštevnih določb ZDoh‑2 treba slediti tej opredelitvi pojma, ki ima temelj v gospodarskem pravu.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nezahtevni objekt
Sodišče pritrjuje toženi stranki, da so bili v času gradnje sporne garaže, v letu 1974 (izjava tožnika na zapisnik), za gradnjo objektov kot je obravnavani, morali biti izpolnjeni pogoji iz ZUN in pridobljena bodisi lokacijska informacija ali odločba o dovolitvi priglašenih del. Gre za dovoljenji, ki v obravnavanem postopku inšpekcijskega nadzora nista bili predloženi, zato je v nadaljevanju pomembna tudi ugotovitev prvostopenjskega organa, da je treba legalnost obravnavane gradnje treba presojati tudi z vidika določbe Pravilnika.
Ob nesporni ugotovitvi, da je objet zgrajen tik ob ograji, ki je tudi meja z zemljiščem parc. št. 358 k.o. ... in da del strehe garaže posega na sosednjo parc. št. 358 v k.o. ..., sta po presoji sodišča upravna organa pravilno ugotovila, da je bil objekt zgrajen v nasprotju z zahtevami Pravilnika glede načina gradnje in odmika od sosednjih zemljišč. Prav tako po presoji sodišča, ob nesporni ugotovitvi, da je garaža zgrajena na III. vodovarstvenem območju, gradnja enostavnega objekta brez upravnega dovoljenja ni zadostila določbi 17. oziroma 18. člena Pravilnika, ki za gradnjo v varovanem območju zahteva pridobitev soglasja.