URS člen 35. ZTuj-2 člen 47a, 47a/3, 90. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 7, 24, 24/2, 47. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 5, 11, 11/2. ZUP člen 135, 136, 173.
begunec - združevanje družine - dokazi o družinskem razmerju - dokazovanje sorodstvene vezi - istovetnost - dokazna ocena - načelo zaslišanja strank - ustavitev postopka
Glede na potek celotnega upravnega postopka in dejanja tožnika, ki so bila usmerjena na pridobivanje relevantnih dokumentov, tožena stranka očitno ni imela zakonite podlage za oceno, da je mogoče iz opustitve dejanj tožnika sklepati, da ni več zainteresiran za nadaljevanje postopka.
Določilo 47.a člena Ztuj-2UPB5 je z razliko od prej omenjenih specialno določilo za uresničevanje omenjene pravice tujcev, ki so v državi izvora preganjani in ne zahteva, da mora tožnik dokazati istovetnost z listinami iz prvega odstavka 97. člena ZTuj-2 UPB5, ampak je dovolj, da istovetnost prizadetih oseb, med katerimi so tudi mladoletni otroci, „ni sporna“ (šesti in sedmi odstavek 47a. člena ZTuj-2 UPB5). Če bi tožena stranka v konkretnem primeru ugotovila, da je zatrjevana istovetnost družinskih članov sporna, potem bi tožnik istovetnost družinskih članov v upravnem postopku lahko dokazal samo z listinami iz prvega odstavka 97. člena ZTuj-2 UPB5. Tožena stranka pa v konkretnem primeru ni ugotovila, da je zatrjevana istovetnost družinskih članov tožnika „sporna“ in zato tudi ni imela podlage, da je postopek ustavila, ker tožnik ni predložil listin iz prvega odstavka 97. člena ZTuj-2 UPB5. Takšna razlaga in uporaba prava s strani tožene stranke je napačna. Kajti pomeni, da v primeru, ko tujec, ki je v izvorni državi preganjan, in iz objektivnih razlogov ne more predložiti listin iz prvega odstavka 97. člena ZTuj-2UPB5 za izkazovanje identitete, bi takšna razlaga lahko (glede na konkretne okoliščine primerov) izničila pravico iz člena 47a. ZTuj-2UPB5. Te okoliščine, ali je tožnik imel objektivne ovire za predložitev zahtevanih dokumentov tožena stranka niti ni ugotavljala. Tožnik pa jih je zatrjeval. Tudi samo z vidika šestega in sedmega odstavka 47a. člena in prvega odstavka 97. člena ZTuj-2 UPB5 je izpodbijani akt zato nezakonit.
Če overjene kopije potnega lista družinskih članov iz objektivnih razlogov ni mogoče pridobiti, odločitev o zavrnitvi prošnje ne sme temeljiti samo na dejstvu, da ni takšnih listinskih dokazov. Če se v taki situaciji ne sme zavrniti prošnje, je povsem jasno, da se še manj sme postopek ustaviti.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - pogoj dejanskega življenja v RS - upravičena odsotnost
Tožnik je v letu 1997 Republiko Slovenijo zapustil na podlagi lastne odločitve in ne zaradi posledic izbrisa, prav tako ni bil prisilno odstranjen iz Republike Slovenije. Tožnik je imel urejen status, dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, zato je neutemeljeno sklicevanje tožnika, da je moral zapustiti Republiko Slovenijo, zaradi nezakonitega in neustavnega izbrisa.
Tožnik napovedi za odmero dohodnine (niti kot samoprijavo) ni vložil, zato so neupoštevne tožbene navedbe, ki se nanašajo na primer, ko davčni zavezanec vloži napoved po preteku roka iz šestega odstavka 267. člena ZDavP-2, kar se obravnava kot samoprijava.
Zakon ne zahteva, da davčni zavezanec posebno davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante uveljavlja, ampak se mu olajšava prizna po samem zakonu, če davčni organ na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, ugotovi, da gre za takega zavezanca.
varstvo ustavnih pravic - tožba po 4. členu ZUS-1 - rok za vložitev tožbe - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Rok za vložitev tožbe začne teči takrat, ko je bilo posamično dejanje storjeno. To pa pomeni tudi, da bi moral tožnik tožbo zaradi posredovanja zapisnika in sklepa Agenciji vložiti v 30 dneh od dneva, ko je bil o tem seznanjen.
Kadar pa je zoper nek akt ali dejanje, za katero se zahteva subsidiarno sodno varstvo, zagotovljeno drugo sodno varstvo, sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu ni potrebno.
dodelitev brezplačne pravno pomoči - odločanje o stroških postopka - pred vložitvijo prošnje opravljena dejanja pravne pomoči
Tožnik je pritožbo zoper sklep, za katerega zaproša za brezplačno pravno pomoč, vložil 22. 10. 2018, prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa je vložil šele v januarju 2019. Brezplačna pravna pomoč lahko obsega le dejanja, opravljena po dnevu vložitve prošnje. Prošnja tožnika za brezplačno pravno pomoč je prepozna in zato neutemeljena.
ZVis člen 48, 48/2, 71. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
univerza - avtonomija univerze - upravna zadeva - upravni akt - dopustnost upravnega spora - doktorska disertacija - komisija
Sklep o ustavitvi postopka imenovanja komisije za zagovor doktorske disertacije ne predstavlja javnopravnega, enostranskega, oblastvenega, posamičnega akta, izdanega v okviru izvrševanja upravne funkcije, ki bi posegal v pravni položaj tožnika, saj se z izpodbijanim sklepom ni odločilo o nobeni njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu 2. člena ZUS-1.Gre le za procesni sklep, izdan v postopku priprave in zagovora doktorske disertacije.
Po določbi prvega odstavka 103. člena ZDavP-2 se zavezancu, v primeru da predloži instrument zavarovanja, dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog plačila za največ 24 mesecev.
prispevki za socialno varnost - obvezno zavarovanje - lastniki zasebnih družb in zavodov
Ni spora o tem, da je bil tožnik po podatkih uradne evidence (RDZ) v obdobju od 14. 2. 2009 do 5. 11. 2013 vključen v obvezno zavarovanje kot lastnik zasebnega podjetja, ki ni zavarovan iz drugega naslova. Tožnik ugotovitvi, da je bil v obravnavanem obdobju družbenik zasebne družbe, in ugotovitvi, da v tem obdobju ni bil zavarovan na drugi podlagi (iz drugega naslova), ne ugovarja. Ob takšni dejanski podlagi pa, ob upoštevanju določb ZZVZZ, ZPIZ-1, ZPSV in ZDavP-2, odločitev ne more biti drugačna.
postavitev skrbnika za poseben primer - obrazložitev odločbe - pravica do izjave - kontradiktornost postopka
Po presoji sodišča ima tožnica prav, ko ugovarja, da odločbe ni mogoče preizkusiti v delu, ki se nanaša na postavitev kot skrbnice za posebni primer, zlasti, da odločba ne vsebuje razlogov, na podlagi katerih njena postavitev ne nasprotuje v 181. členu ZZZDR določenim izključevalnim razlogom.
ZKme-1 člen 42, 42/1. ZUP člen 214, 214/1. Uredba o spremembi Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu (2011) člen 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - pomoč mladim kmetom - obrazložitev odločbe - načelo neposrednega učinka
Organ, ki je navedel, da je izpolnjen pogoj za odpravo odločbe po prvem odstavku 42. člena ZKme-1 "nepravilno ugotovljeno dejansko stanje", bi moral navesti dejstva, ki so bila v prvem postopku napačno (nepravilno) ugotovljena, kar je vplivalo na odločitev in potrebo po odpravi in nadomestitvi z novo odločbo. Le taka obrazložitev omogoča uspešen preizkus sodišču in vložitev pravnih sredstev stranki, ki niso zgolj navidezna.
Republika Slovenija ni mogla v Uredbi o shemah neposrednih plačil postaviti drugih (ali drugačnih) pogojev ali meril, kot so določena v prvem in drugem odstavku 50. člena Uredbe (EU) 1307/2013, zato naj organ vprašanje, ali je šteti tožnika za "mladega kmeta" v smislu 50. člena Uredbe (EU) 1307/2013, presodi na podlagi teh določb (načelo neposrednega učinka evropskega prava).
Status mladega kmeta glede na pogoj "ali ga je vzpostavil v petih letih pred prvo predložitvijo vloge na podlagi sheme", ima tudi fizična oseba, ki je vzpostavila kmetijsko gospodarstvo ne prej kot pred petimi leti, ko z vlogo, ki je predmet obravnave, prvič zahteva plačilo na podlagi sheme plačila ali sheme enotnega plačila na površino iz člena 72(1) Uredbe (EU) 1306/2013.
Pri citiranem pogoju (ki je alternativa pogoju "ki prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo) je bistveno, da fizična oseba ni vzpostavila kmetijskega gospodarstva, za katerega zahteva plačilo, pred več kot petimi leti in, da je to njena prva zahteva za tovrstno plačilo.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - obrazložitev sklepa - preizkus pravilne uporabe materialnega prava - pomanjkljiva obrazložitev
Za preizkus materialne zakonitosti je predvsem potrebno, da so navedeni materialni predpisi ter njihove določbe, na katere je odločitev oprta, ter da je dejansko stanje opisano v materialnopravno bistvenih točkah. Navedene vsebine pa obrazložitev izpodbijanega sklepa nima. V obrazložitvi sklepa se organ opira zgolj na (logično) sklepanje o upravičenosti Republike Slovenije (proračuna) do vračila sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči (BPP), ker je bila tožnica upravičena do storitev BPP v sodnem (izvršilnem) postopku, ter da zato pripadajo vsi stroški, odmerjeni v navedenem sodnem postopku, proračunu. To pa za preizkus materialne zakonitosti izpodbijanega sklepa ne zadostuje.
ZSZ člen 50, 50/2, 50/3. ZDDV-1 člen 44, 44-7. ZDPN-2 člen 3, 3/2, 4.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nakup stanovanja - pojem stanovanja - plačilo DDV
Tožnica je v upravnem postopku izkazala plačilo DDV-ja s kupoprodajno pogodbo, zato sodišče meni, da je z vidika davčnih predpisov šteti za novo stanovanje tisto, za katero je plačan DDV (objekt ali del objekta, ki je prvič vseljen oziroma uporabljen).
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave
Toženka je tožniku poslala dopis, da se v danem roku izjavi o navedbah odvetnika v predlogu za razrešitev z dne 7. 9. 2018. Tožnik je podal odgovor, in sicer z vlogo z dne 29. 10. 2018, vendar se toženka do navedb tožnika ni opredelila oz. je to vlogo štela za brezpredmetno. Kot pravilno opozarja tožnik, je odgovor na poziv poslal pravočasno, toženka pa je že pred prejemom njegovega odgovora (dne 23. 10. 2018) izdala izpodbijano odločbo. Toženka je sicer za tožnikov odgovor na poziv štela vlogo, ki pa jo je prejela dne 18. 10. 2018, torej še preden je bil poziv na izjavo v zvezi s prošnjo odvetnika za razrešitev skupaj s prilogo tožniku sploh vročen. Tožnik v tožbi pojasnjuje, da je navedena vloga urgenca za rešitev njegove prošnje za zamenjavo odvetnika z dne 25. 9. 2018, na katero ni prejel nobenega odgovora. Do navedenega se toženka v odgovoru na tožbo ni opredelila.
Četrti odstavek 213. člen ZUP ne more biti podlaga za toženkino stališče, da se je tožnik s tem, ko je plačal obveznost, ki mu jo nalaga prvostopenjska odloča, odpovedal pritožbi.
ZUP fikcije, da se stranka, ki izpolni z odločbo naloženo obveznost, odpoveduje pravici do pritožbe, ne določa. Iz 229a. člena ZUP jasno izhaja, da mora biti izjava o odpovedi pravici do pritožbe dana izrecno, in sicer pisno ali ustno na zapisnik.
Prav tako ni mogoče šteti, da je stranka, ki je poravnala z odločbo naloženo obveznost, izgubila pravni interes za pritožbo, saj v primeru uspeha s pritožbo pravna podlaga za plačilo odpade in je v takem primeru upravičena zahtevati že plačano nazaj.
Obligacijske pogodbe ni mogoče primerjati z odločbo, s katero upravni organ odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi pravne ali fizične osebe na področju javnega prava, mnogokrat tudi proti volji osebe, na katero se odločba glasi. Za tako razmerje ne veljajo pravila dispozitivnosti in avtonomnosti urejanja vsebine tega razmerja.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - prepozno vložena tožba
Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da je bila tožniku odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 492-435/2015/16 (1322-11) z dne 3. 8. 2018, s katero se je končal postopek in od katere vročitve teče 30 dnevni rok za vložitev tožbe, vročena dne 15. 8. 2018. Rok 30 dni za tožbo se je tako iztekel v petek 14. 9. 2018. Ker je bila tožba vložena 17. 9. 2018, je bila vložena prepozno.
prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prostovoljna vključitev v zavarovanje - plačilo prispevkov - neporavnane obveznosti
Ni spora o tem, da je bila tožnica v obravnavanem obdobju prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje. Sporno tudi ni, da z izpodbijanimi odločbami naloženih prispevkov iz naslova navedenega obveznega zavarovanja ni plačala. Tožbeno stališče, da je ob prostovoljni vključitvi v zavarovanje prostovoljno tudi plačevanje prispevkov in da zato ni podlage za njihovo prisilno izterjavo, je neutemeljeno.
Vročevalec je v hišnem predalčniku pustil obvestilo z navedbo roka 15 dni, v katerem je bilo pisanje mogoče prevzeti. V tem roku pisanje ni bilo prevzeto, zato se vročitev šteje za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka. Ta je v konkretnem primeru potekel 3. 1. 2017. Posledično se je rok 30 dni za tožbo iztekel 2. 2. 2017. Ker je bila tožba vložena 3. 2. 2017, je bila vložena prepozno.
obnova upravnega postopka - začetek postopka - udeležba v postopku - pravni interes za sodelovanje v upravnem postopku - solastniki
Ko organa nista skladna v stališču, ali je postopek pričet na podlagi predloga ali po uradni dolžnosti, sodišče meni, da je za preizkus izpodbijanega sklepa bistveno, da se organ opredeli, ali je obnovo postopka pričel po uradni dolžnosti ali na predlog stranke.
Dejstvo, da organ predpisa ni uporabil (pa sedaj meni, da bi ga moral), pomeni zmotno uporabo materialnega prava, ki pa ni razlog za obnovo postopka po 1. točki prvega odstavka 260. člena ZUP.
Solastniki nepremičnine imajo pravni interes za sodelovanje v postopku izdaje soglasja za priključitev, saj je točka priključitve navedena v soglasju za priključitev na njihovi nepremičnini.
denacionalizacija - rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo - materialni prekluzivni rok - vsebina zahteve za denacionalizacijo - denacionalizacijski zahtevek
Denacionalizacijski upravičenci so morali skladno z določbami 61. in 62. člena ZDen navesti konkretne podatke o premoženju, katerega zahtevajo. Ni bila dolžnost organa, da preverja, ali je stranka navedla vse premoženje, do vračila katerega bi bila upravičena, in da izvaja ugotovitveni postopek o tem, katero premoženje je bilo denacionalizacijskemu upravičencu podržavljeno, ter s tem omogoči vlagatelju zahteve za denacionalizacijo, da postavi ustrezen zahtevek.
V primeru nepopolne oziroma nerazumljive vloge (denacionalizacijskega zahtevka) je bil organ dolžan ravnati po določbah ZUP/86 in razčistiti s stranko, kaj je njena zahteva.
ZS člen 93. Pravilnik o sodnih tolmačih (2010) člen 21, 21/1, 24, 29.
sodni tolmač - strokovni izpit - pristop k strokovnemu izpitu - izpolnjevanje pogojev za opravljanje strokovnega izpita
Pri ocenjevanju preizkusa znanja gre le za strokovno opravilo, ki je namenjeno preverjanju strokovnosti in znanj kandidata za sodnega tolmača ter tako predstavlja podlago za odločitev toženke o imenovanju za tolmača ali o zavrnitvi vloge za imenovanje.