odmera nagrade in stroškov odvetnika - brezplačna pravna pomoč - obrazložitev odločbe - preizkus odločbe
Tožnik je strošek priglasil pod tarifno postavko „Postopek z rednimi pravnimi sredstvi zoper odločbo o glavni stvari“, medtem ko mu je tožena stranka stroške odgovora na pritožbo zoper vmesno sodbo priznala na podlagi tarifne postavke, ki obravnava redna pravna sredstva zoper druge odločbe, pri čemer svoje odločitve, zakaj je tožniku za sestavo odgovora na pritožbo zoper vmesno sodbo priznala le 50,00 EUR, namesto priglašenih 456,00 EUR, ni obrazložila tako, da bi bilo mogoče njeno odločitev preizkusiti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - prepoved uporabe objekta - sprememba namembnosti - inšpekcijski zavezanec
Tožeča stranka zmotno meni, da je s tem, ko je, ne da bi za to pridobila gradbeno dovoljenje, vzpostavila sistem za odsesevanje in filtriranje prašnih delcev z namenom zmanjšanja emisij v okolje, uporaba objekta enaka. Ravno navedeno namreč po mnenju sodišča kaže, da so se s proizvodnjo povečale emisije v okolje, ki jih tožeča stranka omejuje z navedenimi ukrepi. Nedvomno pa se je tudi povečala poraba električne energije v primerjavi s prejšnjo dejavnostjo. Vse navedeno zadostuje za sklep, da so se z novo dejavnostjo - lesno proizvodnjo povečali vplivi objekta na okolico v primerjavi s prejšnjo legalno dejavnostjo - skladiščem.
Za določitev inšpekcijskega zavezanca je pomembno, kdo je investitor oziroma lastnik objekta, v katerem je prišlo do nezakonite spremembe namembnosti. Najemno razmerje, sklenjeno med investitorjem oziroma lastnikom kot najemodajalcem in najemnikom, ki objekt uporablja, je notranje razmerje, ki temelji na dogovoru med tema subjektoma, njuno dvostransko razmerje pa učinkuje in ustvarja pravno razmerje le med njima.
Sodišče ugotavlja, da tožnik vlogi, ki jo je podal na predmetni javni razpis, ni priložil dokazil iz točke 4.2.1. javnega razpisa oziroma 1. točke prvega odstavka 6. člena Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020.
Pri postopkih na podlagi javnih razpisov gre za posebno vrsto upravnega postopka, pri katerem je treba upoštevati načelo enakih možnosti vlagateljev, preglednost in hitrost postopka. Zaradi takšne narave postopka morajo vlagatelji izpolnjevanje pogojev izkazovati že ob vložitvi vloge in to z dokazili, ki so izrecno navedena v javnem razpisu. Ker je bilo v predmetnem javnem razpisu, ki je v relevantnih določilih sledil Uredbi, izrecno določeno, katera dokazila o lastniškem prevzemu kmetije mora vlagatelj priložiti, tožnik pa temu ni sledil, se sodišče strinja s stališčem prvostopenjskega in pritožbenega upravnega organa, da tožnik zaradi navedenega ni izpolnil enega izmed razpisnih pogojev.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - Finančna in izravnalna pogodba (FIP) - izključitveni razlog
Pravica do denacionalizacije pomeni pravico uveljavljati denacionalizacijo za točno določeno premoženje, ki je bilo podržavljeno. Na podlagi izključitvenega razloga iz drugega odstavka 10. člena ZDen je mogoče denacionalizacijo odreči le osebi, ki je od tuje države imela pravico dobiti odškodnino za premoženje, katerega denacionalizacijo ta oseba uveljavlja. Iz tega razloga je glede na določbe FIP in njenih izvedbenih predpisov pomembno, za katere vrste premoženja se je Republika Avstrija odločila izplačati odškodnino.
ZPP ne pozna ničnosti sodnih odločb. Pravna teorija govori o tem samo v primerih, ko se sodba nanaša na neobstoječo osebo in ko ne ureja nobenega pravnega razmerja ter je zato ni mogoče izvršiti. Take sodbe pa sploh ni potrebno izpodbijati.
Toženka je sodišče 5. 3. 2019 obvestila, da je tožnik 2. 3. 2019 zapustil azilni dom. Ker se torej ne nahaja v azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in se vanj tudi ni vrnil po poteku treh dni, je sodišče ocenilo, da ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
upravni postopek - obnova upravnega postopka - razlog za obnovo postopka - spremenjena sodna praksa
Spremenjena praksa glede določenega pravnega vprašanja, kar skuša doseči tožnik v obravnavanem primeru, ne more biti razlog za obnovo postopka v upravnem sporu.
inšpekcijski postopek - okoljsko pravo - odpadki - ukrep okoljskega inšpektorja - ravnanje z odpadki - zemeljski izkop
Za odstranjevanje obravnavanih odpadkov je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje po postopku z oznako R10, ki, kot rečeno, ni bilo pridobljeno. Na drugačno odločitev ne more vplivati tožničino sklicevanje na drugi odstavek 9. člena ZKZ, po katerem se rodovitna zemlja, odrinjena pri gradbenih posegih, uporabi za izboljšanje kmetijskih zemljišč, urejanje javnih zelenih površin ali sanacijo degradiranih območij, razen kadar se rodovitna zemlja uporabi za ureditev okolice objekta, zaradi gradnje katerega je bila odrinjena. Navedena določba namreč ne določa, da v opisanih primerih ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja oziroma da se določbe ZVO-1 in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi ne uporabljajo.
gradbeno dovoljenje - ničnost odločbe - razlogi za ničnost odločbe
V zvezi z vloženim predlogom za izrek ničnosti gradbenega dovoljenja za hlev, št. 351-9471973 z dne 12. 4. 1974 in gradbenega dovoljenja za nadzidavo hleva, št. 351-567/82 z dne 15. 10. 1984, sodišče ugotavlja, da se po prvem odstavku 279. člena ZUP za nično izreče odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti (tretja točka prvega odstavka 279. člena ZUP). Nemožnost izvršitve mora biti objektivna, kar pomeni, da je ne more izvršiti nihče, pod nikakršnimi pogoji. Ta ničnosti razlog je torej smiselno vezan na izvrševanje odločbe, tako da mora biti odločba, na katero se nanaša, po naravi taka, da stranki nalaga določeno obveznost, torej da nekaj stori, opusti ali trpi. Le tako odločbo je namreč sploh mogoče izvršiti. Gradbeno dovoljenje ni taka odločba, saj ne nalaga obveznosti, ki bi jih bilo mogoče (prisilno) izvršiti. Gre namreč za odločbo, ki ustanavlja pravico investitorja, da gradi v okviru pogojev, ki so v njej določeni. Taka odločba pa se ne izvršuje, temveč le učinkuje, in sicer tako, da daje objektu, ki je zgrajen v okviru z njo določenih pogojev, status zakonitosti oziroma legalnosti. Ob upoštevanju navedenega, je bila presoja tožene stranke, ki je zavrnila predlog za izrek ničnosti iz tega razloga, pravilna in skladna z zakonom.
Tožnika sta predlagala tudi, da se gradbeno dovoljenje za hlev in gradbeno dovoljenje za nadzidavo hleva, izrečeta za nično tudi iz razloga druge točke prvega odstavka 279. člena ZUP, ki določa, da se za nično izreče odločba, ki bi z izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu.
Sodišče tožnikoma pojasnjuje, da so v določbi 279. člena ZUP natančno določene nepravilnosti, zaradi katerih se upravna odločba izreče za nično. Teh pogojev pa ni možno razširjeno uporabljati, oziroma zaradi zatrjevanega nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, izreči upravno odločbo za nično.
javni razpis - nepovratna sredstva v kmetijstvu - zahtevek za izplačilo sredstev - načelo zaslišanja strank
Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevo za izplačilo sredstev po dveh računih, ki nista bila uveljavljana z zahtevkom za izplačilo sredstev, o katerem je odločeno z izpodbijano odločbo, pač pa sta bila uveljavljana že s prvim tožnikovim zahtevkom za izplačilo sredstev (z datumom 30. 9. 2013), ki ga je toženka v celoti izplačala. Po določbah 56. člena ZKme-1 je z nakazilom s prvim zahtevkom za izplačilo uveljavljanih sredstev na njegov račun, tožnik v enakem položaju, kot če bi mu bila glede prvega zahtevka za izplačilo izdana pravnomočna ugodilna odločba. V pravnomočna pravna razmerja pa se lahko po 158. členu Ustave posega le po postopkih, določenih z zakonom. Pravne podlage, ki bi toženki omogočala, da to stori z izpodbijano odločbo ob obravnavanju drugega zahtevka za izplačilo v 56. členu ZKme-1 samem ni, druge pravne podlage za takšno odločanje v izpodbijani odločbi pa toženka konkretno ni navedla, zato je tožba utemeljena že iz tega razloga.
V zadevah, kot je obravnavana, ko toženka odloča po izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku, mora stranko seznaniti z rezultati ugotovitvenega postopka in ji dati možnost, da se o njih izreče še pred izdajo odločbe, ker gre sicer za bistveno kršitev določb upravnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - sodno varstvo - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči
V obravnavani zadevi je bila BPP dodeljena prosilki zaradi svetovanja, ki se nanaša na morebitni bodoči odklop elektrike, do katerega še ni prišlo. V skladu z določili ZBPP je BPP mogoče dodeliti le za potrebe sodnega postopka, v konkretnem primeru ustreznega pravdnega postopka za zagotovitev pravic stranke z interesom, vendar v primeru, da je do kršitve pravic stranke z interesom že prišlo in je za zagotovitev njenih pravic potrebna sodna intervencija. V trenutku, ko je bila prošnja vložena in je bilo o njej odločeno, je predstavljala odločitev o tem, ali bo stranki z interesom odklopljena elektrika, bodoče negotovo dejstvo, ki pa ne more biti podlaga za dodelitev BPP. Ker je bila torej prosilki dodeljena BPP za postopek, ki ni sodni, prav tako pa tudi ne gre za postopek izvensodnega poravnavanja sporov oziroma postopek, ki teče pred drugimi, v prejšnji točki obrazložitve navedenimi sodišči oziroma organi ter institucijami, je sodišče zaključilo, da prosilka v trenutku sprejema izpodbijane odločitve ni izpolnjevala pogojev za dodelitev BPP, zato je bila odločitev tožene stranke, s katero je prosilki v konkretni zadevi dodelila BPP, nepravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - namen brezplačne pravne pomoči - upravni postopek - disciplinski postopek
V zadevi ni sporno, da je tožnik vložil prošnjo za BPP za pravno svetovanje in zastopanje v disciplinskem postopku, vodenem po določbah ZIKS-1. Sodišče pritrjuje toženki, da v tem primeru ne gre za uveljavljanje pravice do sodnega varstva, ampak za uresničevanje drugih pravic oziroma pravnih koristi v postopku, v katerem odloča direktor zavoda ali oseba, ki jo za to pooblasti vodja dislociranega oddelka.
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek omd - dokazno breme - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je nepopolno ugotovila dejansko stanje. Okoliščine, kot jih je ugotovila, sicer vzbujajo sum, da sta tožnik in njegov oče umetno ustvarila pogoje, da bi s tem, ko je tožnik prevzel eno do že prej obstoječih kmetijskih gospodarstev, pridobila višji znesek podpore za OMD, kot pa če bi ju šteli kot zaključeno gospodarsko celoto. Obenem pa sodišče meni, da zbrani dokazi takemu zaključku ne pritrjujejo s stopnjo verjetnosti in ostajajo na ravni suma, kar pomeni, da bi morala tožena stranka za tak zaključek temeljiteje raziskati dejansko stanje in preučiti še druge okoliščine, na podlagi katerih bi lahko sprejela tak zaključek, pri čemer sodišče pripominja, da je dokazno breme na strani tožene stranke in ne tožnika.
ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev nelegalne gradnje - izvršilni naslov - izvršilni postopek - sklep o dovolitvi izvršbe - ugovori zoper sklep o dovolitvi izvršbe
Izvršba se lahko opravi le na podlagi izvršilnega naslova - izvršljive odločbe, poravnave ali sklepa, s katerim se nalagajo določene obveznosti. Obseg izvršbe je v celoti omejen z vsebino odločbe, ki se izvršuje. Glede na povedano je sodno varstvo zoper sklepe o dovolitvi izvršbe v upravnem sporu zagotovljeno le v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe (npr. ugovor neskladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe, ugovor že izpolnjene obveznosti, ki je bila naložena z izvršilnim naslovom, ugovori, ki se nanašajo na način izvršbe, ugovor, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem upravnem ali upravno sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen).
Sodišče ugotavlja, da se tožbeni ugovori nanašajo na inšpekcijski postopek oziroma ukrep, ki predstavlja izvršilni naslov in torej podlago za izdajo v tem upravnem sporu presojanega akta, in ne na sam sklep o dovolitvi izvršbe. Že iz tega razloga tožnik nima prav, da bi se moralo v tem, torej izvršilnem postopku, presojati zgoraj navedene okoliščine, ki predstavljajo pogoje za izvršitev odločbe o odstranitvi objektov, saj gre za izdajo akta o dovolitvi izvršbe, s katero je bila tožniku (kot inšpekcijskemu zavezancu) naložena izvršitev te odločbe, torej odstranitev nelegalne gradnje in vzpostavitev prejšnjega stanja. Teh ugovorov pa tožnik, kot že povedano, v tem upravnem sporu, ko sodišče presoja zakonitost akta o dovolitvi izvršbe, ne more z uspehom uveljavljati.
V izpodbijanem sklepu toženka ni konkretno obrazložila, kdaj vse in kako je tožnica dopolnila vlogo za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice ter kateri predpisani zahtevi za vsebinsko obravnavanje vloge v postopku po presoji toženke ni bilo zadoščeno, zato izpodbijani sklep ni obrazložen tako, da bi ga bilo mogoče preizkusiti, kar je absolutna bistvena kršitev pravil postopka.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - podporni zid - pravica graditi
Investitorja sta izkazala pravico graditi na predmetnem zemljišču. Tožeča stranka sicer ugovarja, da ima na tem zemljišču stvarno služnost pešpoti, vendar ta ugovor ni utemeljen. Za nastanek stvarne služnosti je namreč poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti služnost, potrebno še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo. Tega pa tožeča stranka niti ne izkazuje niti ne dokazuje.
odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja - samostojni podjetnik posameznik - vodenje zavarovalniških poslov - dejavnost
Tudi samostojni podjetnik posameznik lahko opravlja dejavnost zavarovalnega zastopanja, pod pogojem, da ima za opravljanje te dejavnosti dovoljenje tožene stranke. V primeru, ko ista oseba za isti s.p. hkrati opravlja tudi posle zavarovalnega zastopanja, mora ta oseba imeti tako dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja za s.p., kot tudi dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja kot zavarovalni zastopnik (fizična oseba).
Tožnik napovedi za odmero dohodnine (niti kot samoprijavo) ni vložil, zato so neupoštevne tožbene navedbe, ki se nanašajo na primer, ko davčni zavezanec vloži napoved po preteku roka iz šestega odstavka 267. člena ZDavP-2, kar se obravnava kot samoprijava.
Zakon ne zahteva, da davčni zavezanec posebno davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante uveljavlja, ampak se mu olajšava prizna po samem zakonu, če davčni organ na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, ugotovi, da gre za takega zavezanca.
URS člen 35. ZTuj-2 člen 47a, 47a/3, 90. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 7, 24, 24/2, 47. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 5, 11, 11/2. ZUP člen 135, 136, 173.
begunec - združevanje družine - dokazi o družinskem razmerju - dokazovanje sorodstvene vezi - istovetnost - dokazna ocena - načelo zaslišanja strank - ustavitev postopka
Glede na potek celotnega upravnega postopka in dejanja tožnika, ki so bila usmerjena na pridobivanje relevantnih dokumentov, tožena stranka očitno ni imela zakonite podlage za oceno, da je mogoče iz opustitve dejanj tožnika sklepati, da ni več zainteresiran za nadaljevanje postopka.
Določilo 47.a člena Ztuj-2UPB5 je z razliko od prej omenjenih specialno določilo za uresničevanje omenjene pravice tujcev, ki so v državi izvora preganjani in ne zahteva, da mora tožnik dokazati istovetnost z listinami iz prvega odstavka 97. člena ZTuj-2 UPB5, ampak je dovolj, da istovetnost prizadetih oseb, med katerimi so tudi mladoletni otroci, „ni sporna“ (šesti in sedmi odstavek 47a. člena ZTuj-2 UPB5). Če bi tožena stranka v konkretnem primeru ugotovila, da je zatrjevana istovetnost družinskih članov sporna, potem bi tožnik istovetnost družinskih članov v upravnem postopku lahko dokazal samo z listinami iz prvega odstavka 97. člena ZTuj-2 UPB5. Tožena stranka pa v konkretnem primeru ni ugotovila, da je zatrjevana istovetnost družinskih članov tožnika „sporna“ in zato tudi ni imela podlage, da je postopek ustavila, ker tožnik ni predložil listin iz prvega odstavka 97. člena ZTuj-2 UPB5. Takšna razlaga in uporaba prava s strani tožene stranke je napačna. Kajti pomeni, da v primeru, ko tujec, ki je v izvorni državi preganjan, in iz objektivnih razlogov ne more predložiti listin iz prvega odstavka 97. člena ZTuj-2UPB5 za izkazovanje identitete, bi takšna razlaga lahko (glede na konkretne okoliščine primerov) izničila pravico iz člena 47a. ZTuj-2UPB5. Te okoliščine, ali je tožnik imel objektivne ovire za predložitev zahtevanih dokumentov tožena stranka niti ni ugotavljala. Tožnik pa jih je zatrjeval. Tudi samo z vidika šestega in sedmega odstavka 47a. člena in prvega odstavka 97. člena ZTuj-2 UPB5 je izpodbijani akt zato nezakonit.
Če overjene kopije potnega lista družinskih članov iz objektivnih razlogov ni mogoče pridobiti, odločitev o zavrnitvi prošnje ne sme temeljiti samo na dejstvu, da ni takšnih listinskih dokazov. Če se v taki situaciji ne sme zavrniti prošnje, je povsem jasno, da se še manj sme postopek ustaviti.
Po določbi prvega odstavka 103. člena ZDavP-2 se zavezancu, v primeru da predloži instrument zavarovanja, dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog plačila za največ 24 mesecev.