brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgledi za uspeh - vsebinski preizkus
Vsebina tretjega odstavka 24. člena ZBPP nalaga organu za brezplačno pravno pomoč dolžnost, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.
akt zoper katerega je možen upravni spor - pojem upravnega akta - akt, ki vsebuje vsebinsko odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi - imenovanje
Izpodbijani dopis, s katerim je toženka obvestila tožnico, da glede na zgolj eno vloženo prijavo na javni poziv za imenovanje predsednika Komisije RS za varstvo pacientovih pravic ne bo posredovala Vladi RS predloga za imenovanje tožnice na ta položaj, ne izpolnjuje pogojev za upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu v smislu 2. člena ZUS-1. S tem dopisom namreč ni bilo odločeno o nobeni tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava, ampak je bila tožnica (zgolj) seznanjena z odločitvijo državnega organa v zadevi imenovanja predsednika Komisije RS za varstvo pacientovih pravic (torej v kadrovski zadevi), kjer državni organ (toženka) ne nastopa kot nosilec upravne funkcije, ampak kot delodajalec. S tem pa tožnici ni bilo poseženo v njen pravni položaj, saj do imenovanja predsednika Komisije še ni prišlo. Povedano drugače: rezultat javnega poziva, ko toženka vladi ni posredovala predloga za imenovanje predsednika zaradi po njenem mnenju neuspelega javnega poziva, še ne pomeni odločitve o tožničini pravici ali pravni koristi. Tožnica sicer svojo pravico oziroma pravno korist izpeljuje iz dejstva, da je kot edina kandidatka (in ki tudi izpolnjuje vse pogoje) vložila prijavo za to mesto, vendar pa zakon (torej 64. člen ZPacP) toženki ne nalaga obveznosti posredovanja predloga za imenovanje predsednika Vladi RS (tudi ne v takem primeru, kot je obravnavani, ko je prispela na javni poziv le ena prijava), kar pa tudi pomeni, da se tožnica na to ne more sklicevati, saj to ni njena izključna pravica (tako tudi Vrhovno sodišče v sklepu, I Up 13/2018 z dne 7. 2. 2018).
telekomunikacije - telefonsko naročniško razmerje - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - splošni pogoji poslovanja - plačilo opravljenih storitev
Izvajalec telekomunikacijskih storitev, ki uporabnikom (v tem primeru tožnik) omogoča klice na številke 090, se o tem, koliko se zaračunavajo klici, dogovori s ponudnikom zunanjih storitev. Če ponudnik zunanjih storitev tega dogovora ne spoštuje in se z uporabnikom (tj. klicateljem) dogovori za drugačno ceno za izvedene storitve, je kršil pogodbeni odnos z izvajalcem telekomunikacijskih storitev, v tem primeru s tožnikom.
ZKUASP člen 14, 14/1. ZUP člen 9. ZUS-1 člen 65. ZASP člen 189, 189/3, 189/4.
kolektivno upravljanje avtorske pravice - dovoljenje za kolektivno upravljanje - razlaga spornih določil - metode razlage - logična razlaga - jezikovna, sistemska in namenska razlaga - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo zaslišanja strank - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - predlog za odločitev v sporu polne jurisdikcije
Pri razlagi posameznih določb Statuta in drugih pravil je treba vselej upoštevati vse metode razlage, ne le gramatikalno, temveč tudi logično, teleološko in sistemsko, ter ob upoštevanju vseh metod razlage najti ustrezno logično, življenjsko, pravno vzdržno in predvsem razumno razlago, ki bo odražala logičen pomen posameznih določb. Sodišče se namreč strinja s tožnikom, da zgolj drugačno poimenovanje posameznih delov člena Statuta (točka, alineja, stavek, odstavek ipd.) oziroma pravil ne predstavlja kršitve 4. člena ZKUASP, saj se slednji nanaša na opredelitev pojma kolektivna organizacija.
Sodišče ugotavlja, da je izostala argumentirana obrazložitev toženke o tem, zakaj naj bi bili citirani določbi 13. člena obravnavanih pravil v nasprotju z določbami ZASP oziroma ZKUASP, saj ne pojasni konkretnih pravno pomembnih razlogov, zakaj naj bi iz tega izhajalo, da tožnik ne bo zagotovil učinkovitega kolektivnega upravljanja pravic (prvi odstavek 14. člena ZKUASP).
Toženka pred izdajo izpodbijane delne odločbe v skladu z načelom zaslišanja stranke (9. člen ZUP) tožnika ni seznanila s pravnim naziranjem oziroma s svojo razlago določbe prvega odstavka 31. člena ZKUASP. Pravica do kontradiktornega postopka namreč zagotavlja, da se lahko stranke v postopku opredelijo do vseh vprašanj, pomembnih za odločitev, in da lahko branijo svoje pravice in interese.
Toženka tudi ni presodila in prepričljivo odgovorila na (vse) relevantne tožnikove navedbe v postopku, zato izpodbijana delna odločba ne vsebuje vseh razlogov o odločilnih dejstev, kar onemogoča njen materialnopravni preizkus, to pa predstavlja kršitev 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
Določba 189. člena ZASP (tretji in četrti odstavek tega člena), po kateri je lahko toženka, če se v enem letu od uveljavitve ZASP ne ustanovijo ustrezne kolektivne organizacije, izdala začasno dovoljenje za kolektivno uveljavljanje določenih pravic pravni osebi, ki ni izpolnjevala pogojev iz 149. člena tega zakona, je z uveljavitvijo ZKUASP (22. 10. 2016), razveljavljena, v novi ureditvi pa podeljevanje začasnih dovoljenj ni več predvideno.
ZUP člen 6, 126, 127, 243, 243/1, 243/3, 245, 245/1. ZIN člen 2. ZCes-1 člen 97, 97/2, 112, 118, 118/1, 118/1-6.
objekt za oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - soglasje k posegu v varovalni pas občinske ceste - kontradiktornost postopka - načelo zakonitosti v splošnem upravnem postopku
Ker razmerje med strankama glede objektov za oglaševanje ni ustrezno pogodbeno urejeno, kar je v nasprotju s pogoji izdanega soglasja, je organ pravilno zaključil, da so za izrek ukrepa v skladu s 6. točko prvega odstavka 118. člena ZCes-1 podani vsi pogoji.
ZZdrS člen 12, 12/2, 71. ZPVI člen 11, 11/7. Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (2004) člen 2, 31 b, 31 b/1, 31 č.
zdravstvena dejavnost - zdravniška služba - licenca za opravljanje dejavnosti - strokovna usposobljenost
Tožnik ne izpolnjuje pogojev za samostojno opravljanje dela v Republiki Sloveniji že zato, ker je bilo pravnomočno ugotovljeno, da v tujini opravljeno izobraževanje ni enakovredno slovenskemu strokovnemu naslovu doktor dentalne medicine. Takšen naziv oziroma poklicno kvalifikacijo v Republiki Sloveniji bo tožnik lahko pridobil zgolj v primeru, če bo opravil še štiri manjkajoče izpite.
Razlogi po oceni sodišča ne dajejo utemeljene podlage za zaključek, da gre za premoženje, ki je bilo po svojem izvoru zadružno premoženje, kot tudi, da je zgolj zaradi dejstva, da je prišlo do odvzema zemljišč iz posesti zaradi postopka likvidacije (ki je bila, kot je to razlogoval organ, posledica spremembe zakona v letu 1965 oziroma spremembe celotnega koncepta zadružništva), šteti, da gre za krivičen odvzem.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-3, 32, 32/2, 88. ZCes-1 člen 2, 2-32.
denacionalizacija - ovira za vračilo v naravi - zakonska ovira za vračilo nepremičnine v naravi - kategorizacija občinskih cest - neustavnost občinskih odlokov - javna cesta - gozdna cesta
Vsebina tožbenih ugovorov kaže, da med strankama ni spora, da sta dela obravnavanih zemljišč dela ceste, kar pa pomeni, da je obstoj ovire za vrnitev v naravi izkazan na podlagi drugega odstavka 32. člena ZDen. Po tej določbi pa se podržavljena zazidana stavbna zemljišča ne vračajo, razen če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca (zazidana po podržavljenju).
Člen 88 ZDen sicer prepoveduje vsako razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve, vendar pa se to nanaša na pravne posle in enostranske izjave volje, ki so po tej zakonski določbi nični (prvi in drugi odstavek).
akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - sklep o priznanju statusa stranskega udeleženca - ni upravni akt po ZUS1 - pojem upravnega akta
V obravnavani zadevi predstavlja izpodbijani sklep odločitev, da se tretji osebi prizna lastnost stranskega udeleženca v upravnem postopku, začetem na podlagi tožnikove vloge, to pa je odločitev procesne narave. S tem sklepom ni bilo vsebinsko odločeno o nobeni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Zato ta sklep ne predstavlja upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1.
omejevalna ravnanja - prepoved omejevalnih sporazumov - usklajeno ravnanje - usklajeno ravnanje na trgu - usklajeno ravnanje glede cen - usklajeno ravnanje pri oblikovanju ter oddaji ponudb za javno naročilo - dokazovanje - nejasna in nepopolna obrazložitev - napačno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev načela kontradiktornosti postopka - napačna uporaba materialnega prava
Tudi po oceni sodišča toženka s konkretno obrazložitvijo izpodbijane odločbe ni prepričljivo utemeljila obstoja dovolj zanesljive podlage za trditve, da sta bila tožnika udeležena na spornih sestankih, še posebej glede na velik obseg (potencialnih) udeležencev teh sestankov. Kolikor pri navedbah o obstoju dogovarjanj (usklajevanj) toženka izhaja iz trditev o udeležbi tožnikov na sestankih, so posledično njeni zaključki o dogovarjanju (usklajevanju) tožnikov na teh sestankih nezanesljivi.
Udeležba na sestanku sicer ni isto kot seznanjenost z vsebino sestanka ali izmenjava informacij v nasprotju z zahtevo po samostojnosti podjetij. Vendar pa je to stvar konkretnega primera in argumentacije toženke.
Zmotno je stališče toženke, da lahko v odgovoru na tožbo spreminja obrazložitev glede konkretnega zdravila tako, da gre pravilno za drugo zdravilo, pri čemer gre po izrecni trditvi toženke za dokaz, da sta tožnika oddajala ponudbe z enakimi cenami tudi za OTC zdravila, pri katerih je bila možnost prostega oblikovanja cen, in kar je tudi del izreka izpodbijane odločbe (ki se namreč nanaša na vsa zdravila), saj toženka za to nima pravne podlage.
Toženka se mora dosledno in natančno sklicevati na dokaze za dejstva, ki so pomembna za odločitev.
Nujno ne drži tožbeno stališče, da predhodno ne-poslovanje in nespremenjeni tržni deleži že dokazujejo neobstoj sporazuma o delitvi trga, če se pri tem upošteva časovni okvir očitane kršitve. Časovni okvir očitane kršitve mora namreč toženka glede na konkretne okoliščine primera določiti glede na ustrezne (razpoložljive) dokaze, tako da sta si časovni točki dovolj blizu, da je utemeljen sklep o enotni trajajoči kršitvi, saj gre v praksi pogosto za kompleksne kršitve, sestavljene iz različnih dejanj. To pa ne bi smelo povzročiti, da bi časovna zamejitev očitka vplivala na presojo ugotovitev o strukturi trga.
Uredba o shemah neposrednih plačil (2015) člen 16, 16/2.
plačilne pravice - zahtevek za izplačilo plačilnih pravic - prenos plačilnih pravic - pridobitev plačilnih pravic - dokazovanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po mnenju sodišča je na podlagi, ob odločanju veljavni vsebini določbe drugega odstavka 16. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil, ki glasi, da prenos plačilnih pravic, ki se upošteva za izplačilo plačilnih pravic za tekoče leto, prijavi nosilec kmetijskega gospodarstva, ki prenaša plačilne pravice, agenciji v enem mesecu po sklenitvi dogovora o prenosu plačilnih pravic oziroma najpozneje do datuma, ki je kot zadnji datum za posredovanje sprememb zbirne vloge za tekoče leto določen s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, zaključiti, da je odločba o prenosu plačilnih pravic ugotovitvena, kar pomeni, da je prenos plačilnih pravic opravljen v trenutku dogovora strank. Organ je prenos dolžan upoštevati pri odločanju za subvencijsko leto, kolikor ga nosilec, ki prenaša plačilne pravice, pravočasno prijavi (najpozneje do datuma, ki je kot zadnji datum za posredovanje sprememb zbirne vloge za tekoče leto določen s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike).
Toženka ob tem, da se do predloženih dokazov ni opredelila, ni imela podlage za navedbo, da tožnik svojih navedb ni dokazal, ker predlaganih dokazov ni izvedla, svoj sklep o nepravočasnosti zahteve o prenosu za upoštevanje v letu 2016 pa izpeljala iz posrednih dokazil. Posledično je bila zato tožniku odvzeta možnost dokazovanja nasprotnega.
davčna izvršba - neplačevanje prispevkov - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Glede zastavne pravice na tožnikovih nepremičninah in z njo povzročene škode solastnikom teh nepremičnin ter glede poziva sodišča toženki, naj ugodi tožnikovim predlogom za obročno plačilo, sodišče pripominja, da to niso pravno upoštevne navedbe v upravnem sporu, v katerem tožnik izpodbija sklep o davčni izvršbi na premičnine. Predmet tega upravnega spora tako ni niti obročno plačevanje niti zavarovanje obveznosti.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem razpisni pogoji - razlaga razpisnih pogojev - ožji družinski član - pojem družine
Toženka je napačno izhajala iz določbe 11. člena SZ-1, ki se nanaša na lastnika ali najemnika stanovanja (v smislu določb SZ-1), ker tožnik kot prosilec na javnem razpisu ni v teh pravnih položajih kot sodelujoči na javnem razpisu, ki bi narekovala uporabo te določbe. V položaj najemnika bi prosilec stopil šele po sklenitvi najemne pogodbe.
Toženka bi morala pri presoji tožnikove vloge po posamezni postavki izhajati iz besedila posamezne postavke, posameznega pogoja in merila, ki je pri posamezni postavki naveden.
ZIN člen 7, 7/3. Pravilnik o živilih za posebne zdravstvene namene (2002) člen 8. Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 člen 17, 17-3. Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane člen 16. Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega Parlementa in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih člen 3, 10, 12.
V preteklosti se je v Sloveniji prodajal izdelek BioBran MGN-3 kot prehransko dopolnilo, ker pa ga naenkrat ni bilo več, je tožnica začela tržiti ImunoBran MGN-3 (živilo za posebne zdravstvene namene), pri čemer pa je zaradi kontinuitete obveščanja potrošnikov na svoji spletni strani navedla, da sta oba izdelka enaka, saj vsebujeta enako aktivno učinkovino; kasneje je tožnica ta „enačaj“ s svoje spletne strani umaknila. Če ni novih dognanj medicinske stroke, da gre za živilo za posebne zdravstvene namene, prehransko dopolnilo ne more kar postati živilo za posebne zdravstvene namene. Poleg tega tožnica za ImunoBran MGN-3 navaja, da je namenjen dietetskemu uravnavanju oslabljenega imunskega sistema, pri čemer pa upoštevaje Napotke ministrstva za razvrstitev živilo za posebne zdravstvene namene oslabel imunski sistem, denimo zaradi kemoterapije ali obsevanja, ne predstavlja indikacije, ki bi zahtevala posebno prehransko obravnavo; zato bi bilo označevanje tega izdelka kot živilo za posebne zdravstvene namene, kar jasno izraža, da gre za posebno živilo, namenjeno prehranjevanju oz. prehranski obravnavi bolnikov z omejeno, oslabljeno ali moteno zmožnostjo uživanja običajnih živil, lahko zavajajoče za potrošnike.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - verjetna davčna osnova - izvor premoženja - sredstva za privatno potrošnjo - povprečna stopnja dohodnine enoletnih dohodkov - dokazovanje
Davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 se odmeri po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja, v katere se vključujejo tako napovedani kot tudi nenapovedani dohodki. Ker se po tej določbi nepojasnjen porast premoženja lahko (in praviloma) ugotavlja za več let skupaj in ker v takih primerih praviloma ni mogoče ugotoviti, koliko prirasta odpade na posamezno davčno obdobje, je treba v primerih, ko ni mogoče ugotoviti, kateri dohodki odpadejo na posamezno davčno obdobje, šteti, da odpade na posamezno davčno obdobje sorazmeren del prirasta.
V primeru odsotnosti listinskih dokazov se dejstva oziroma trditve dokazujejo tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, lahko tudi s pričami, če je glede na okoliščine primera ta dokazni predlog ustrezen in primeren ter ustrezno substanciran. Dokazovanje z listinami je torej prednostno, ne pa izključno, saj dokaznih sredstev zakon po navedenem ne omejuje. Vendar pa pravica stranke, da v postopku predlaga izvedbo dokazov, ne pomeni, da ima pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlaga. Če namreč davčni organ razumno oceni, da je dejansko stanje že ugotovljeno s tako stopnjo gotovosti, da nadalnje dokazovanje tega ne more več spremeniti, in zato dokaz za razjasnitev zadeve ni potreben, dokazni predlog obrazloženo zavrne ob upoštevanju 139. člena ZUP, po katerem lahko uradna oseba izvede vse dokaze, za katere meni, da so potrebni za razjasnitev zadeve.
Po določbah ZDoh-2, se v obdavčljive dohodke iz 8. točke 37. člena ZDoh-2 vključujejo pokojnine, nadomestila in drugi dohodki iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razen tistih dohodkov, ki so po določbi 23. člena ZDoh-2 izrecno izvzeti iz obdavčitve. Ključno za odločitev je torej le vprašanje, ali gre pri obravnavanem dohodku za invalidnino v smislu 2. točke 23. člena ZDoh-2. V tej zvezi pa tožnik ugotovitvi, da se obravnavana „starostna pokojnina za ljudi s težko invalidnostjo“ v Nemčiji izplača v primerih, ko ima oseba vsaj 35 let zavarovalne dobe in telesno okvaro preko 50%, ne ugovarja.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - neto tlorisna površina objekta - register nepremičnin
REN je večnamenska zbirka podatkov o nepremičninah v RS, ki se vzpostavi in vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi. Pri ugotavljanju čiste površine stavbe je potrebno izhajati iz neto površine stavbe, kot izhaja iz REN, pri čemer je seveda odločilna površina nepremičnine, ki je evidentirana v obdobju, za katero se nadomestilo odmerja.
S tožbo v upravnem sporu se lahko vselej izpodbija le izrek upravnega akta in ne njegova obrazložitev, tako da presoja zakonitosti akta, ki jo opravi sodišče, pomeni presojo izreka izpodbijanega akta. Tožnik pa v obravnavanem primeru izrekov izpodbijanih sklepov ne izpodbija, in sicer tudi ne na način, da bi izpodbijal razloge oz. obrazložitev izpodbijanih sklepov, ki bi v primeru utemeljenosti takšnih tožbenih ugovorov vodili v odpravo (izrekov) izpodbijanih sklepov.
ZKme-1 člen 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30, 30/1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna finančna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - znižanje izplačila - izključitev odgovornosti
Sodišče glede na vse okoliščine primera šteje, da tožnica kljub temu, da se je pred oddajo zahtevka za izplačilo glede vključitve "finančne vrzeli" v zahtevek posvetovala z uslužbenko toženke, ki ji je svetovala, da "finančne vrzeli" v tem primeru, po njenem mnenju, v zahtevek ne vključi, ne izkazuje, da ni odgovorna za vključitev neupravičenega zneska "finančne vrzeli" v smislu določbe prvega odstavka 30. člena Uredbe 65/2011/EU. Sodišče namreč meni, da tožnica kljub neformalni komunikaciji z uslužbenko toženke, glede na vse okoliščine zadeve ni mogla prezreti, da bi morala "finančno vrzel" upoštevati pri zahtevku za izplačilo sredstev.
ZUPJS člen 18, 18/1. ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 27, 27/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP. Iz podatkov GURS in zemljiške knjige izhaja, da je tožnica poleg nepremičnine, v kateri živi, tudi lastnica posameznega dela stavbe, ki predstavlja stanovanje in parcele, ki predstavlja pozidano zemljišče in parcele, ki predstavlja pozidano zemljišče, na katerem stoji nestanovanjska stavba. Na podlagi 27. člena ZSVarPre se BPP ne dodeli osebi, ki ima premoženje, ki se upošteva po ZUPJS in ki presega znesek 18.852,00 EUR.