Podatki za odmero komunalnega prispevka po naravi stvari ne morejo izhajati iz gradbenega dovoljenja (ki v času odmere načeloma še ni izdano), temveč iz dokumentacije, ki jo investitor priloži zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. Vsebina investitorjevega zahtevka za odmero komunalnega prispevka je torej opredeljena z njegovimi navedbami v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - zdravilo - promet z zdravili - uničenje blaga
Glede na obseg pošiljke je prvostopenjski organ utemeljeno zaključil, da zdravilo sibutramin ni bilo namenjeno za osebno uporabo, pač pa za nadaljnji promet. Temu tudi tožeča stranka ne oporeka, meni pa, da do prometa s sporno pošiljko zdravil sploh še ni prišlo, saj so bila ta zasežena, preden so bila dana na trg in s tem na voljo končnim kupcem, vendar pa sodišče temu ne sledi.
V obravnavanem primeru ni sporno, da je sibutramin zdravilo, ki ga je Evropska agencija za zdravila že v letu 2010 umaknila s seznama dovoljenih zdravil in da tudi nobeno od zdravil, ki vsebuje to snov, nima dovoljenja za promet na območju RS. Taka ugotovitev pomeni, da je s tem izpolnjen eden od pogojev, ki že zadošča za ukrep uničenja zdravila. Tožena stranka zato utemeljeno ni sledila predlogu tožeče stranke, da bi sama poskrbela, da bi se sporna pošiljka vrnila kitajskemu dobavitelju, saj za to nima zakonske podlage.
Tarifa v obravnavani zadevi tožniku ne daje podlage, da bi plačilo zneska po tarifi pogojeval z opravo točno določene storitve, njenega obsega oziroma načina izvedbe. Nič drugega ne izhaja niti iz ZLet, saj iz 6. točke 2. odstavka 17. člena ZLet namreč ni mogoče povzeti nobenega konkretnega opravila, ki bi ga bilo treba izrecno izvesti v okviru stalnega nadzora.
Kaznivi dejanji zlorabe uradnega položaja po 257. členu KZ-1 in nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1, na kateri se sklicuje tožnica, je mogoče storiti le z naklepom, tega pa tožnica ni izkazala niti zatrjevala in s tem tudi ni izkazala obstoja ničnostnega razloga po 2. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka
Iz okoliščin konkretnega primera izhaja, da tožnica ni pravočasno poskrbela za uskladitev in popravo podatkov v evidencah občine, ki so bili podlaga odmere NUSZ, in ki so bili javno objavljeni, kot tudi za vložitev rednega pravnega sredstva zoper odmerno odločbo, zato le-tega ne more sanirati z uporabo izrednega pravnega sredstva obnove postopka.
Davčni organ na podlagi podatkov, s katerimi razpolagata davčni organ in davčni zavezanec, najpozneje do 31. 5. tekočega leta, za davčnega zavezanca rezidenta sestavi in odpremi informativni izračun dohodnine, ki velja za davčno napoved zavezanca, če davčni zavezanec nanj v 15 dneh od vročitve ne vloži ugovora. Davčni zavezanec, ki je rezident Slovenije in mu ni bil vročen informativni izračun dohodnine do 15. 6. tekočega leta za preteklo leto, do 31. 7. tekočega leta sam vložiti napoved za odmero dohodnine in v njej uveljavljati stroške in olajšave, ki bi se naj upoštevale pri odmeri dohodnine. Ker tožeča stranka napovedi v obliki samoprijave ni vložila, ne gre za situacijo iz sklepa RS X Ips 63/2017.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgledi za uspeh - vsebinski preizkus
Vsebina tretjega odstavka 24. člena ZBPP nalaga organu za brezplačno pravno pomoč dolžnost, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/2.
V izpodbijanem sklepu se ugotavlja obstoj izrazite nevarnosti, da bo tožnik pred predajo pobegnil ter razlogi za takšen zaključek, obrazloženo z obširnim opisom razmer v Azilnem domu ,se ugotavlja tudi, zakaj drugih učinkovitih, manj prisilnih ukrepov, kot je namestitev tožnika v Center za tujce ni, in da je zato le z namestitvijo v omenjenem Centru za tujce kot edinim preostalim razpoložljivim prisilnim ukrepom mogoče učinkovito zagotoviti izvedbo postopka predaje. Pri tem sodišče ugotavlja še, da je bila ocena posameznih individualnih okoliščin konkretnega primera, opravljena glede na posamezne kriterije za opredelitev pojma „znatna nevarnost pobega“.
Na tožnikovo izrazito begosumnost kažejo tožnikova dejanja in navedbe v dosedanjem postopku, zlasti dejstvo, da je tožnik pred prihodom v Slovenijo prehajal na nedovoljen način številne državne meje, med drugim tudi držav članic EU, kot sta Avstrija in Francija, v katerih je po lastnih navedbah tudi zaprosil za mednarodno zaščito, vendar na sprejem odločitev pristojnih organov oziroma zaključke postopkov ni počakal, kar tudi sodišče utrjuje v prepričanju, da bi tožnik, kolikor ne bi bil pridržan v Centru za tujce, ampak v Azilnem domu, zapustil tako Azilni dom kot tudi Slovenijo in s tem onemogočil predajo odgovorni državi članici na podlagi Uredbe Dublin III.
V izpodbijanem sklepu se ugotavlja tudi, zakaj drugih, manj prisilnih ukrepov, kot je namestitev tožnika v Center za tujce, ni in da je zato le z namestitvijo v omenjenem Centru kot edinim razpoložljivim prisilnim ukrepom mogoče zagotoviti predajo. Ob ugotovljenem obstoju znatne nevarnosti, da bo tožnik pobegnil, je zato šteti ukrep pridržanja za legitimen in v konkretnem primeru glede na opisane razmere v Azilnem domu tudi nujen za izvršitev namena, zaradi katerega je bil izrečen. Stanje v Azilnem domu v Ljubljani, kot se podrobno in neprerekano opisuje v izpodbijanem sklepu, namreč ne onemogoča pobega in zato namestitev tožnika v Azilni dom, kar bi bil v konkretnem primeru milejši ukrep, ni mogoča.
mednarodna zaščita - pravice prosilcev za mednarodno zaščito - nastanitev na zasebnem naslovu - ugotavljanje istovetnosti prosilca - ponovljeni postopek
Toženka v izpodbijani odločbi ni sledila pravnemu mnenju sodišča, kljub temu, da je pristojni organ v ponovnem postopku vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Toženka namreč v izpodbijani odločbi ni pojasnila oziroma utemeljila dvoma, da se tožnik v postopku predstavlja s pravim imenom in priimkom oziroma da obstaja precejšen dvom, da prihaja iz države, ki naj bi bila njegova izvorna.
Kadar rezident Slovenije doseže dohodek, ki se sme po Konvenciji obdavčiti tudi v drugi državi pogodbenici, se odprava dvojne obdavčitve istovrstnega dohodka rezidentu Slovenije zagotovi tako, da se zavezancu dovoli odbitek v tujini plačanega davka v znesku, ki je enak davku od dohodka, plačanemu v tujini, pri tem pa tak odbitek ne sme preseči zneska dohodnine, ki bi ga bilo treba plačati po ZDoh-2 od tujih dohodkov, če odbitek ne bi bil možen.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - objekt za obveščanje in oglaševanje - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - načelo zaslišanja strank
Soglasje pristojne direkcije za postavitev objekta v varovalnega pasu državne ceste – glavne ceste na podlagi določb ZCes-1 ni bilo izdano, po presoji sodišča pa soglasje Direkcije RS št. 37167-303/2010-5 z dne 9. 3. 2010, katerega veljavnost sta presojala upravna organa in na katerega se sklicuje tožeča stranka, ni veljavno. Sodišče namreč soglaša s presojo prvostopenjskega organa, da je bilo to soglasje dano za postavitev svetlobne oglaševalske vitrine na parc. št. 1550/51 k.o. ... v km 0,585, torej ne za postavitev tega objekta na spornem zemljišču.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stranka v postopku - načelo zaslišanja stranke v postopku
Inšpekcijski ukrep se je vseskozi nanašal na identično označbo inšpekcijskega zavezanca (B.), obliko družbe (d.o.o.), dejavnost (upravljanje z nepremičninami) in naslovom (...), tako da tožeča stranka ne more uspeti s tožbenim zatrjevanjem, da je bila spremenjena pasivna legitimacija in da bi posledično moral biti spremenjen rok za izvršitev ukrepa.
Stranka, ki meni, da obstajajo kakršnikoli razlogi, na podlagi katerih uradna oseba organa ne bi smela odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku, mora nedvoumno zahtevati njeno izločitev ter za to navesti razloge iz 35. ali 37. člena ZUP in jih obrazložiti, poleg tega mora biti uradna oseba, katerih izločitev se zahteva, navedena poimensko.
Postopek javnega razpisa je po ustaljeni upravnosodni praksi specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena upoštevanje načela enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Uspeh na razpisu je odvisen zlasti od tega, kako je posamezen projekt ovrednoten glede na v razpisu vnaprej določene kriterije, s katerimi se zagotavlja enako obravnavanje prispelih vlog. V pristojnosti strokovne komisije je, da po vnaprej predpisanih kriterijih ovrednoti projekte vseh prijavljenih na javni razpis, kar je bilo v obravnavanem primeru tudi storjeno.
V zvezi s tožnikovim očitkom glede ocene tožene stranke, da projekt ne zadostuje vsem namenom, ki jih zasleduje razpis, sodišče izpostavlja, da je sodna presoja „pravilnosti“ oziroma primernosti ocene strokovne komisije zadržana, saj le-ta že po sami naravi stvari ne more biti izključno objektivna. Bistveno za presojo je, da je iz javnega razpisa in obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno razvidno, kakšen je predmet razpisa in kakšne namene zasleduje ter zakaj tožnikov projekt ni v skladu z vsemi nameni, ki jih zasleduje razpis, tako da je sodišče lahko oceno komisije preizkusilo.
ZDavP-2 člen 106, 106/1. ZFPPIPP člen 397, 397/1, 397/2, 398, 398/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - neposredni uporabnik zemljišča - osebni stečaj - odpust obveznosti
Davčni organ odpiše davek, ki ga v postopku stečaja ni bilo mogoče izterjati. Davka ne odpiše kadar se je nad davčnim zavezancem končal postopek osebnega stečaja. Davek, ki v postopku osebnega stečaja ni bil plačan, se odpiše le na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o odpustu obveznosti. Postopek za odpust obveznosti se izvede znotraj postopka osebnega stečaja, pod pogojem, da je dolžnik do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vložil predlog za odpust obveznosti.
Tožena stranka je podala izjavo na zapisnik o glavni obravnavi, da tožnik ni prišel na glavno obravnavo, ker je tožena stranka dobila negativni odgovor Hrvaške za sprejem odgovornosti za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito, zaradi česar je bil premeščen iz Centra za tujce v Azilni dom. Ker je tožnik umaknil tožbo, saj se ukrep pridržanja ne izvaja več, je sodišče s sklepom postopek ustavilo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - novi dokazi - obnova postopka
Po mnenju sodišča pogoj, da je podan verjetni izgled za uspeh ni izkazan. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj tožnik v obnovi postopka ne more pričakovati uspeha za oprostilno sodbo, saj ne gre za takšne nove dokaze, ki bi ob upoštevanju že izvedenih dokazov utegnili povzročiti njegovo oprostitev. V zadevi je tudi odločalo Vrhovno sodišče RS, ki je s sodbo zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti in se opredelilo do spornih dokazov.
javni uslužbenec - pravosodni policist - imenovanje v uradniški naziv - odpoved pogodbe o zaposlitvi - javni natečaj - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - premestitev
Tožniku je prenehalo delovno razmerje pri Ministrstvu za obrambo, saj je sam podal odpoved delovnega razmerja, kar izhaja iz upravnega spisa zadeve. Glede na določbo 91. člena ZJU pa pridobljeni naziv ugasne med drugim z dnem prenehanja delovnega razmerja uradnika. Naziva naddesetnik, ki ga je tožnik nesporno pridobil pred prekinitvijo delovnega razmerja v Slovenski vojski, tako ni možno upoštevati, čeprav je z istim delodajalcem (Republiko Slovenijo) prišlo naslednji dan do sklenitve novega delovnega razmerja.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - poškodba pri delu - efektivni delovni čas
Sodišče ugotavlja, da je bila odločitev prvostopenjskega organa, ki je delavkino poškodbo opredelil kot nezgodo pri delu, pravilna. Temelji namreč na določbi petega odstavka 154. člena ZDR-1, ki določa, da je delovni čas efektivni delovni čas in čas odmora po 154. členu tega zakona ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom. Navedeno pomeni, da se je poškodba zgodila v delovnem času. Na ugotovitev, da gre za delovno nezgodo, po presoji sodišča nadalje vpliva tudi nesporno dejstvo, da se je poškodba (med delovnim časom) zgodila v nadzorovanem in (tudi) za namen kajenja uporabljenem prostoru.
ZUS-1 člen 2. ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora (2017) člen 200.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - razlastitveni postopek
V obravnavani zadevi gre za izgradnjo ceste kot gospodarske javne infrastrukture, kar je predmet razlastitvenega postopka, za uvedbo katerega je upravni organ izdal sklep o uvedbi tega postopka, ki ga tožnika izpodbijata v tem upravnem sporu.
Razlastitveni postopek je dvofazen oziroma se za razliko od večine ostalih upravnih postopkov ne uvede s samo vlogo, ampak je o uvedbi odločeno s posebnim sklepom, ki predstavlja podlago za zaznambo razlastitvenega postopka v zemljiški knjigi. Takšen sklep zgolj naznanja nadaljnje posledice njegove izdaje, ki jih določa že sam zakon in torej ne gre za odločitev upravnega organa v okviru danih pooblastil. Tožnika bosta lahko pogoje za razlastitev izpodbijala v postopku zoper odločbo o razlastitvi, izdano na podlagi 203. člena ZUreP-2, enako pa velja tudi za vse ostale postopkovne in vsebinske kršitve, ki jih tožnika navajata v tožbi. Vse te bosta tožnika lahko uveljavljala v postopkih s pravnimi sredstvi zoper končno odločbo, to je odločbo o razlastitvi.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - nadzorni organ - postopek nadzora - postopek v teku
Revizijska hiša ne more soditi med „nadzorni organ“, ki bi na podlagi zakonskih pooblastil izvajal postopek nadzora, saj nima javnopravnega pooblastila, da bi na podlagi lastne odločitve oziroma po uradni dolžnosti in brez plačila izvedla postopek pri drugem subjektu. Gre za pogodbeno razmerje, postopek pa se izvede na podlagi naročila posamezne stranke in proti plačilu.