mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - resna škoda - sprememba veroizpovedi - preganjanje - državni organ
Tožnik ni izkazal, da bi ga preganjali pripadniki srbske obveščevalne službe BIA zaradi spremembe vere iz pravoslavne v katoliško oziroma zaradi pripadnosti katoliški veri, kot zatrjuje v tožbi oziroma zaradi strahu srbske obveščevalne službe, da bo postal katoliški redovnik in imel kot tak velik vpliv na proevropsko orientirano mladino v Srbiji in zaradi političnega prepričanja oziroma pripisanega političnega prepričanja oziroma ni izkazal utemeljenega razloga, da bi v primeru vrnitve v izvorno državo utrpel resno škodo.
Ne glede na to, da ima tožnik določena svetovno nazorska stališča, oziroma da se ne strinja s trenutno politično oblastjo v Srbiji, iz pridobljenih poročil o izvorni državi ne izhaja preganjanje drugače mislečih oziroma povzročitev resne škode, tudi kolikor svoboda izražanja v Srbiji ni v celoti zagotovljena.
Ob presoji predlaganih dokazov tožnika sodišče ugotavlja, da je utemeljil pravno relevantnost predlaganih dokazov, zato jih toženka ne bi smela zavrniti, predvsem ne zavrniti kot nepotrebne brez jasne obrazložitve, v čem je njihova nepotrebnost.
Toženka v izvedenem ponovnem postopku reševanja zadeve tožniku ni dala možnosti, da se seznani s podatki iz javnih evidenc, ki so bili zanjo relevantni pri odločitvi.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - razveljavitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča
S citirano odločbo Ustavnega sodišča U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014, s katero je bil razveljavljen ZDavNepr, VI. Poglavje ZSZ84, členi od 218 do 218d. ZGO-1 in Odloki o NUSZ, niso začeli ponovno veljati, ampak se le uporabljajo do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin z vsebino, kot je veljala ob prenehanju njihove veljave. Predpis, ki mu je veljava prenehala, pa kljub temu, da se ga še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb oziroma dopolnitev.
ZDoh-2 člen 98, 98/1. ZGD-1 člen 491. ZUP člen 261, 261/2.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - obnova postopka - naknadna vplačila - družbeniki
Tožba zoper sklep o obnovi postopka ni utemeljena, ker nezadostna skrbnost organa pri vodenju ugotovitvenega postopka začetka obnove postopka po uradni dolžnosti ne preprečuje.
Naknadna vplačila v kapital družbe z omejeno odgovornostjo se vštevajo v nabavno vrednost kapitala po prvem odstavku 98. člena ZDoh-2, kar temelji predvsem v splošnem izhodišču, da je pri obdavčitvi treba slediti ekonomski vrednosti dohodka, saj gre za odraz ustavnega načela enakosti javnih bremen. Tudi z vidika načela davčne pravičnosti je treba pri obdavčenju z dohodnino izhajati iz dejansko ustvarjenega povečanja premoženja. Termin "kapital" po prvem odstavku 98. člena ZDoh-2 ne pomeni zgolj osnovnega kapitala. V gospodarskem pravu je pojem kapital družbe širok in ne zajema zgolj osnovnega kapitala družbe, temveč tudi druge kategorije lastnega kapitala, ki so lahko vezane ali nevezane. Med vezane kapitalske kategorije spadajo kapitalske rezerve, med drugim tudi naknadna vplačila. Zato je tudi v okviru upoštevnih določb ZDoh‑2 treba slediti tej opredelitvi pojma, ki ima temelj v gospodarskem pravu.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 204, 204/1, 204/1-b.
uvozne dajatve - obračun uvoznih dajatev - naknadna odmera ddv - napačna uporaba materialnega prava
Carinski organ je pri svoji dokazni oceni, da tožnik ni verodostojno izkazal izpolnjevanja pogojev za oprostitev DDV izhajal prvenstveno iz listin. Ugotovil je namreč, da listine, ki jih je v konkretni zadevi predložil tožnik, ne dokazujejo, da je bilo blago odposlano v drugo državo članico, kar je pogoj za oprostitev DDV.
Upoštevajoč sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 320/2015 z dne 30. 1. 2019 in sodbo Sodišča EU C-528/17 z dne 25. 10. 2018 tak zaključek carinskega organa ni pravilen. Carinski organ bo moral v ponovnem postopku, ob upoštevanju materialnopravnih izhodišč, ki jih je podalo Sodišče EU v sodbi C-528/17 z dne 25. 10. 2018, ponovno odločiti o zadevi. Dopolniti bo moral ugotovitveni postopek in popolno ugotoviti dejansko stanje zadeve glede tožnikovega subjektivnega elementa. Ob upoštevanju vseh možnih objektivnih okoliščin na strani tožnika in celoviti presoji vseh elementov in okoliščin dejanskega stanja bo moral ugotoviti, ali je tožnik ravnal v dobri veri in ali je sprejel vse ukrepe, ki se lahko od njega razumno zahtevajo, da bi se prepričal, da opravljene transakcije ne vodijo do njegovega sodelovanja pri davčni utaji. Pri tem pa tudi upoštevati, da je bilo sporno blago najprej uvoženo iz tretje države, kar ne utemeljuje strožjega pristopa v zvezi s presojo tožnikove odgovornosti od tistega, ki bi se uporabil v okviru transakcije znotraj EU, kot je urejena v prvem odstavku 138. člena Direktive o DDV.
ZBPP člen 30, 30/9, 30/10, 30/11. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - ponovna razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca - razlogi za razrešitev odvetnika - kršitev pravil postopka v upravnem postopku
Tožena stranka je izpodbijano odločitev sprejela po tem, ko je prejela odgovor odvetnice, v katerem se je opredelila do navedb tožnika v predlogu za razrešitev in tudi sama predlagala svojo razrešitev iz razlogov na strani tožnika. Tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika ni seznanila z navedbami odvetnice. Iz izjav obeh sicer res izhaja, da med njima že od začetka ni bilo vzpostavljeno ustrezno zaupanje, vendar pa sodišče sodi, da v navedenih okoliščinah zadeve to ne zadostuje za sklep, da se je tožena stranka zgolj oprla na navedbe odvetnice in zaključila, da obstajajo razlogi za razrešitev odvetnice, ki izvirajo iz sfere tožnika in ki onemogočajo korektno opravljanje dela. Ne iz izpodbijanje odločbe niti iz predloženega upravnega spisa ni razvidno, da bi bil tožnik pred izdajo izpodbijanje odločbe seznanjen z odgovorom odvetnice in predlogom, da se jo iz razlogov na tožnikovi strani razreši kot izvajalko BPP. V konkretnem primeru tako tožnik ni imel niti možnosti, da se izjavi o navedbah tožnice.
denacionalizacija - odškodnina tuje države - pravica do odškodnine od tuje države - odločba Ustavnega sodišča
Okoliščina, da je „obstajala (četudi zgolj načelna) pravica dobiti odškodnino za odvzeto premoženje v tuji državi“, ne da bi bilo ugotovljeno, da je imela oseba, ki uveljavlja upravičenja na podlagi ZDen, pravico to odškodnino od tuje države tudi dobiti, če bi jo (na podlagi te „načelne pravice“) uveljavljala, po stališču Ustavnega sodišča v citirani odločbi Up-828/15 z dne 5. 10. 2017 ne zadostuje za izključitev osebe od denacionalizacije na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen. Organ pri odločanju o izključenosti prejšnjih lastnic od denacionalizacije na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen upoštevati tudi zakone, s katerimi se je odškodnina, predvidena v FIP, določala.
davek od dohodkov pravnih oseb - obresti od posojil - davčno (ne)priznani odhodki - navidezni posel - verodostojne listine - pravica do informacije - rok za izdajo odmerne odločbe
Tožeča stranka ne izkazuje dolgoročnih finančnih obveznosti iz naslova obravnavanih posojil. Prilivi denarnih sredstev, ki so izkazani na konto kartici dobavitelja in na katere se sklicuje tožeča stranka, niso evidentirani na podlagi posojilnih pogodb, temveč na podlagi bančnih izpisov, iz katerih ni moč v ničemer prepoznati, da naj bi šlo za sredstva iz zatrjevanih posojilnih razmerij. Dana posojila tudi niso izkazana v bilancah družbe A. d.o.o. niti niso izkazani prihodki iz tega naslova pri omenjeni družbi. Po neprerekanih podatkih gre za neaktivno družbo, saj ta v svojih poslovnih izkazih vse od ustanovitve dalje (leta 2005), vključno v letu 2009, ni izkazala niti finančnih naložb niti finančnih prihodkov. Medtem ko so šla nakazila obresti v Luksemburg, ne da bi bilo iz posojilnih pogodb, računov oz. faktur v zvezi obrestmi ali iz drugih predloženih listin mogoče razbrati, da so bila plačila nakazana na račune omenjene družbe, ki je oziroma naj bi dala posojila po predloženih pogodbah.
ZDDV-1 člen 77, 77-6 138, 138/2. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 204, 204/1, 204/1-b.
carina - naknadni obračun dajatev - doplačilo ddv - oprostitev plačila DDV - napačna uporaba materialnega prava - objektivni element - subjektivni element
V okoliščinah, v katerih je bil davčni zavezanec, ki je uvoznik in dobavitelj, upravičen do oprostitve DDV pri uvozu na podlagi odobritve, ki so jo pristojni carinski organi izdali po predhodnem preverjanju na podlagi dokazov, ki jih je predložil ta davčni zavezanec, slednji ni zavezan naknadno plačati DDV, čeprav se ob naknadnem preverjanju izkaže, da vsebinski pogoji za oprostitev niso bili izpolnjeni razen, če se na podlagi objektivnih elementov ugotovi, da je navedeni davčni zavezanec „vedel ali bi moral vedeti“, da so bile dobave, ki so sledile zadevnim uvozom, del utaje, ki jo je storil pridobitelj, in da ni sprejel vseh razumnih ukrepov, ki bi jih lahko, zato da bi to utajo preprečil (subjektivni element).
brezplačna pravna pomoč - izvršilni postopek - povrnitev stroškov iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - materialni položaj
Tudi, kolikor je tožnica bila primorana vložiti izvršbo za dolžni znesek, je to vložila na podlagi izvršilnega naslova, sodbe, za katero ji je bila dodeljena BPP. Ugovor, da je premoženje pridobila v izvršilnem postopku, za katerega ni imela odobrene BPP, in torej ne v pravdnem postopku za katerega ji je bila odobrena, ne vzdrži presoje. Dejstvo izvršilnega postopka, v posledici katerega je bila sklenjena izvensodna poravnava, ne pomeni, da tožnica ni pridobila premoženja v postopku, za katerega ji je bila dodeljena BPP, torej v postopku, v katerem je pridobila izvršilni naslov za tek izvršilnega postopka. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi morala toženka sredstva iz izvensodne poravnave upoštevati v smislu spremenjenega materialnega položaja tožnice iz 49. člena ZBPP.
Neposredna obveznost tožnice na podlagi dodeljene BPP, da poravna razliko med stroški, izhaja iz prvega odstavka 48. člena ZBPP.
Določba petega odstavka 48. člena ZBPP se nanaša na primere, ko se stranke poravnajo v postopkih, za katere jim je bila BPP dodeljena.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V postopku izvršbe ni (več) mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Skladno s petim odstavkom 157. člena ZDavP-2 se namreč lahko s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo. Izvršilni naslov je bil izdan v drugem postopku, naloga davčnega organa, ki je izdal izpodbijani sklep, pa je, da začne in vodi davčno izvršbo za obveznost, ki ni bila plačana.
ZPIZ-2 člen 16. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6. ZUTD člen 54, 54-6.
davki prispevki za socialno varnost - odmera prispevkov za socialno zavarovanje - družbenik
Če zavezanec za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost teh ne obračuna in ne plača, jih ugotovi davčni organ in jih zavezancu naloži v plačilo.
Iz izpodbijanega akta izhaja, da je imel tožnik na podlagi vodnega dovoljenja z dne 23. 2. 2006 in njegove spremembe z dne 18. 10. 2006 pravico do rabe vode za tehnološke namene iz izvira ... v skupni količini največ 0,03 l/s oziroma v skupni letni količini največ 400 m3. Dovoljenje je bilo izdano za določen čas do 31. 12. 2021. Tožnik zadnja tri leta vodne pravice ni izvajal. Kot pove že samo ime, imetnik vodne pravice nima obveznosti, tj. vode ni dolžan rabiti, ampak ima pravico uporabljati vodo v obsegu, določenem v vodnem dovoljenju. Tej pravici se lahko odpove ali je ne izvršuje in če je ne izvršuje dve zaporedni leti, pravica preneha.
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - lokalne volitve župana - pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije - ponovni postopek - absolutna bistvena kršitev določb postopka
V obravnavani zadevi izpodbijani sklep, ki je bil, izdan v ponovljenem postopku na podlagi sodbe tega sodišča I U 2509/2018, ne vsebuje obrazložitve. To pa pomeni, da se ga ne da preizkusiti, s čimer je toženka zagrešila absolutno bistveno kršitev določb postopka.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/2, 237/2-2.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - res iudicata - procesna sposobnost
Ker tožnik ni podal drugačnih razlogov glede sistemske pomanjkljivosti azilnega sistema Republike Avstrije oz. drugačnih okoliščin v zvezi z nevarnostjo, da bi bil tožnik v Republiki Avstriji podvržen nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju v smislu člena 4 Listine EU, kot so že obravnavane v pravnomočnem sklepu toženke z dne 12. 12. 2018, v zvezi s ponovno prošnjo za mednarodno zaščito tožnika pa je toženka z izpodbijanim sklepom odločila na podlagi iste pravne podlage, kot v sklepu z dne 12. 12. 2018, je sodišče ugotovilo, da je sicer odločitev izpodbijanega sklepa po zakonu utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v izpodbijanem sklepu (saj bi morala toženka tožnikovo ponovno prošnjo za mednarodno zaščito zavreči zaradi že pravnomočno razsojene stvari), in je zato tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
Tožnik je zatrdil le, da mu je potrebno postaviti izvedenca psihiatrične stroke, s čemer ni omajal domneve o svoji procesni sposobnosti, zato tožnik ni izkazal, da bi v postopku s strani toženke prišlo do očitane absolutne bistvene kršitve postopka.
socialno varstvo - uveljavljanje socialnovarstvenih storitev - socialna pomoč - nasilje v družini - upravni akt
Ocena ogroženosti je dokument, ki nastane v postopku vodenja nalog za preprečevanje nasilja v družini na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), saj mnenje o ogroženosti osebe oziroma oceno ogroženosti v skladu z drugim odstavkom 26. člena ZPND poda skladno s pravili stroke (lex artis) pristojni CSD. Storitev prve socialne pomoči in ocena ogroženosti sta medsebojno ločeni nalogi CSD, ki ju izvaja na različnih pravnih podlagah (ZPND, ZSV). Navedeno z drugimi besedami pomeni, da ocena ogroženosti ni upravni akt.
V skladu z določili 94. člena ZSV na podlagi ugovora upravičenca pristojni organ izda le obvestilo, s katerim upravičenca obvesti o opravljenem preizkusu ugovora in sprejetih ukrepih, torej se z obvestilom ne odloča o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi na področju upravnega prava, v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
Podatki za odmero komunalnega prispevka po naravi stvari ne morejo izhajati iz gradbenega dovoljenja (ki v času odmere načeloma še ni izdano), temveč iz dokumentacije, ki jo investitor priloži zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. Vsebina investitorjevega zahtevka za odmero komunalnega prispevka je torej opredeljena z njegovimi navedbami v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Kaznivi dejanji zlorabe uradnega položaja po 257. členu KZ-1 in nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1, na kateri se sklicuje tožnica, je mogoče storiti le z naklepom, tega pa tožnica ni izkazala niti zatrjevala in s tem tudi ni izkazala obstoja ničnostnega razloga po 2. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.
ZPacP člen 66, 78. ZUP člen 8, 214, 237, 237/2, 237/2-7.
pacientove pravice - načelo materialne resnice - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti, zato je ugovor tožeče stranke glede kršitev postopka utemeljen.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka
Iz okoliščin konkretnega primera izhaja, da tožnica ni pravočasno poskrbela za uskladitev in popravo podatkov v evidencah občine, ki so bili podlaga odmere NUSZ, in ki so bili javno objavljeni, kot tudi za vložitev rednega pravnega sredstva zoper odmerno odločbo, zato le-tega ne more sanirati z uporabo izrednega pravnega sredstva obnove postopka.