davčna izvršba - ustavitev postopka - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik s tožbo vsebinsko ugovarja izvršilnemu naslovu, ki je bil podlaga za davčno izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, kar pa v tem upravnem sporu, ki se tiče ustavitve izvršbe, niso pravnoupoštevne navedbe. Gre za ugovore, ki jih je mogoče z uspehom uveljavljati, v postopku zoper sklep o davčni izvršbi oziroma v postopku s pravnimi sredstvi zoper izvršilni naslov.
denacionalizacija - odškodnina tuje države - pravica do odškodnine od tuje države - odločba Ustavnega sodišča
Okoliščina, da je „obstajala (četudi zgolj načelna) pravica dobiti odškodnino za odvzeto premoženje v tuji državi“, ne da bi bilo ugotovljeno, da je imela oseba, ki uveljavlja upravičenja na podlagi ZDen, pravico to odškodnino od tuje države tudi dobiti, če bi jo (na podlagi te „načelne pravice“) uveljavljala, po stališču Ustavnega sodišča v citirani odločbi Up-828/15 z dne 5. 10. 2017 ne zadostuje za izključitev osebe od denacionalizacije na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen. Organ pri odločanju o izključenosti prejšnjih lastnic od denacionalizacije na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen upoštevati tudi zakone, s katerimi se je odškodnina, predvidena v FIP, določala.
ZDDPO-2 člen 12, 29. ZDavP-2 člen 75a, 76, 139, 141.
davek od dohodkov pravnih oseb - verjetna davčna osnova - davčno (ne)priznani odhodki - borzno posredniška družba - posojilo - neverodostojni računi - rok za izdajo odmerne odločbe - instrukcijski roki - pravica do izjave
Tožeča stranka ne izkazuje dolgoročnih finančnih obveznosti iz naslova obravnavanih posojil. Prilivi denarnih sredstev, ki so izkazani na konto karticah dobaviteljev in na katere se sklicuje tožeča stranka, niso evidentirani na podlagi posojilnih pogodb, temveč na podlagi bančnih izpisov, iz katerih ni moč v ničemer prepoznati, da naj bi šlo za sredstva iz zatrjevanih posojilnih razmerij. Dana posojila tudi niso izkazana v bilancah družbe A. d.o.o. niti niso izkazani prihodki iz tega naslova pri omenjeni družbi. Gre za neaktivno družbo, saj ta v svojih poslovnih izkazih vse od ustanovitve dalje (od leta 2005), vključno v letu 2009, ni izkazala niti finančnih naložb niti finančnih prihodkov.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 204, 204/1, 204/1-b.
uvozne dajatve - obračun uvoznih dajatev - naknadna odmera ddv - napačna uporaba materialnega prava
Carinski organ je pri svoji dokazni oceni, da tožnik ni verodostojno izkazal izpolnjevanja pogojev za oprostitev DDV izhajal prvenstveno iz listin. Ugotovil je namreč, da listine, ki jih je v konkretni zadevi predložil tožnik, ne dokazujejo, da je bilo blago odposlano v drugo državo članico, kar je pogoj za oprostitev DDV.
Upoštevajoč sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 320/2015 z dne 30. 1. 2019 in sodbo Sodišča EU C-528/17 z dne 25. 10. 2018 tak zaključek carinskega organa ni pravilen. Carinski organ bo moral v ponovnem postopku, ob upoštevanju materialnopravnih izhodišč, ki jih je podalo Sodišče EU v sodbi C-528/17 z dne 25. 10. 2018, ponovno odločiti o zadevi. Dopolniti bo moral ugotovitveni postopek in popolno ugotoviti dejansko stanje zadeve glede tožnikovega subjektivnega elementa. Ob upoštevanju vseh možnih objektivnih okoliščin na strani tožnika in celoviti presoji vseh elementov in okoliščin dejanskega stanja bo moral ugotoviti, ali je tožnik ravnal v dobri veri in ali je sprejel vse ukrepe, ki se lahko od njega razumno zahtevajo, da bi se prepričal, da opravljene transakcije ne vodijo do njegovega sodelovanja pri davčni utaji. Pri tem pa tudi upoštevati, da je bilo sporno blago najprej uvoženo iz tretje države, kar ne utemeljuje strožjega pristopa v zvezi s presojo tožnikove odgovornosti od tistega, ki bi se uporabil v okviru transakcije znotraj EU, kot je urejena v prvem odstavku 138. člena Direktive o DDV.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - razveljavitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča
S citirano odločbo Ustavnega sodišča U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014, s katero je bil razveljavljen ZDavNepr, VI. Poglavje ZSZ84, členi od 218 do 218d. ZGO-1 in Odloki o NUSZ, niso začeli ponovno veljati, ampak se le uporabljajo do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin z vsebino, kot je veljala ob prenehanju njihove veljave. Predpis, ki mu je veljava prenehala, pa kljub temu, da se ga še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb oziroma dopolnitev.
brezplačna pravna pomoč - izvršilni postopek - povrnitev stroškov iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - materialni položaj
Tudi, kolikor je tožnica bila primorana vložiti izvršbo za dolžni znesek, je to vložila na podlagi izvršilnega naslova, sodbe, za katero ji je bila dodeljena BPP. Ugovor, da je premoženje pridobila v izvršilnem postopku, za katerega ni imela odobrene BPP, in torej ne v pravdnem postopku za katerega ji je bila odobrena, ne vzdrži presoje. Dejstvo izvršilnega postopka, v posledici katerega je bila sklenjena izvensodna poravnava, ne pomeni, da tožnica ni pridobila premoženja v postopku, za katerega ji je bila dodeljena BPP, torej v postopku, v katerem je pridobila izvršilni naslov za tek izvršilnega postopka. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi morala toženka sredstva iz izvensodne poravnave upoštevati v smislu spremenjenega materialnega položaja tožnice iz 49. člena ZBPP.
Neposredna obveznost tožnice na podlagi dodeljene BPP, da poravna razliko med stroški, izhaja iz prvega odstavka 48. člena ZBPP.
Določba petega odstavka 48. člena ZBPP se nanaša na primere, ko se stranke poravnajo v postopkih, za katere jim je bila BPP dodeljena.
davek od dohodkov pravnih oseb - obresti od posojil - davčno (ne)priznani odhodki - navidezni posel - verodostojne listine - pravica do informacije - rok za izdajo odmerne odločbe
Tožeča stranka ne izkazuje dolgoročnih finančnih obveznosti iz naslova obravnavanih posojil. Prilivi denarnih sredstev, ki so izkazani na konto kartici dobavitelja in na katere se sklicuje tožeča stranka, niso evidentirani na podlagi posojilnih pogodb, temveč na podlagi bančnih izpisov, iz katerih ni moč v ničemer prepoznati, da naj bi šlo za sredstva iz zatrjevanih posojilnih razmerij. Dana posojila tudi niso izkazana v bilancah družbe A. d.o.o. niti niso izkazani prihodki iz tega naslova pri omenjeni družbi. Po neprerekanih podatkih gre za neaktivno družbo, saj ta v svojih poslovnih izkazih vse od ustanovitve dalje (leta 2005), vključno v letu 2009, ni izkazala niti finančnih naložb niti finančnih prihodkov. Medtem ko so šla nakazila obresti v Luksemburg, ne da bi bilo iz posojilnih pogodb, računov oz. faktur v zvezi obrestmi ali iz drugih predloženih listin mogoče razbrati, da so bila plačila nakazana na račune omenjene družbe, ki je oziroma naj bi dala posojila po predloženih pogodbah.
župan - občinski svet - sklep občinskega sveta - izpodbijanje sklepa občinskega sveta - referendum - migrantski tok - izvirna pristojnost občine - posamičen akt
Občinski svet razpiše svetovalni referendum le, če bi pred odločanjem o zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine pridobil nezavezujoče mnenje volilcev občine ali njenega dela o posameznih vprašanjih, o katerih namerava odločati v skladu s svojimi pristojnostmi. Iz postavljenega referendumskega vprašanja pa ne izhaja, da bi tožena stranka razpisala referndum za ugotovitev volje občanov v zvezi z vprašanjem, o katerem bi kot pristojni organ nameravala odločati, saj se referndumsko vprašanje nanaša na migracijsko politiko v Občini Ilirska Bistrica, migracijska politika pa je obveznost državnih organov in ne občin.
Sklep o razpisu predhodnega referenduma o posameznih vprašanjih, ki niso v pristojnosti občinskega sveta, je po mnenju sodišča treba šteti kot konkreten in posamičen akt, saj se nanaša na odločitev o konkretnem vprašanju in ne ureja razmerij za vse enake in podobne bodoče situacije, kot to velja za splošne in abstraktne pravne akte. V konkretnem primeru torej ne gre za predpis lokalne skupnosti, o katerem bi glede njegove skladnosti z ustavo in zakoni odločalo Ustavno sodišče RS.
ZPIZ-2 člen 16. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6. ZUTD člen 54, 54-6.
davki prispevki za socialno varnost - odmera prispevkov za socialno zavarovanje - družbenik
Če zavezanec za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost teh ne obračuna in ne plača, jih ugotovi davčni organ in jih zavezancu naloži v plačilo.
Iz izpodbijanega akta izhaja, da je imel tožnik na podlagi vodnega dovoljenja z dne 23. 2. 2006 in njegove spremembe z dne 18. 10. 2006 pravico do rabe vode za tehnološke namene iz izvira ... v skupni količini največ 0,03 l/s oziroma v skupni letni količini največ 400 m3. Dovoljenje je bilo izdano za določen čas do 31. 12. 2021. Tožnik zadnja tri leta vodne pravice ni izvajal. Kot pove že samo ime, imetnik vodne pravice nima obveznosti, tj. vode ni dolžan rabiti, ampak ima pravico uporabljati vodo v obsegu, določenem v vodnem dovoljenju. Tej pravici se lahko odpove ali je ne izvršuje in če je ne izvršuje dve zaporedni leti, pravica preneha.
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - pogoji za izdajo dovoljenja - odločanje tožene stranke v ponovnem postopku v zvezi s sodbo upravnega sodišča
Tudi v dejanskem pogledu je v obravnavani zadevi Agencija imela na pravni podlagi 1. točke prvega odstavka 37. člena ZZavar-1 podlago za zaključek, da tožnici kot bodoči kvalificirani imetnik, ne ustrezata merilom iz 1. in 3. točke prvega odstavka 36. člena ZZavar-1. Ugotovila je, da tožnici ne izpolnjujeta pogoja iz 1. točke prvega odstavka 36. člena ZZavar-1, to je ugleda bodočega kvalificiranega imetnika. Agencija je ugotovila, da je druga tožnica B. pridobila delnice C. brez predhodnega dovoljenja Agencije, za kar ji je bil pravnomočno izrečen prekršek (dne 22. 7. 2016), ki še ni bil izbrisan. Pri tem se sklicuje na drugo alinejo drugega odstavka 2. člena Sklepa, ki določa izpodbojno domnevo, da se šteje, če se ne izkaže drugače, da bodoči kvalificirani imetnik oziroma katerikoli od članov njegovega poslovodstva nima dobrega imena (med drugim), zlasti če: - je bil pravnomočno spoznan za odgovornega za prekršek zaradi kršitve veljavnih predpisov s področja delovanja gospodarskih družb, predpisov s področja, ki urejajo preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, predpisov s področja, ki urejajo zavarovalništvo, bančništvo ali trg drugih finančnih instrumentov ter drugih predpisov, ki so povezani z dejavnostjo bodočega kvalificiranega imetnika ali dejavnostjo zavarovalnice, v kateri bo pridobil kvalificirani delež in prekršek še ni bil izbrisan.
ZDoh-2 člen 98, 98/1. ZGD-1 člen 491. ZUP člen 261, 261/2.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - obnova postopka - naknadna vplačila - družbeniki
Tožba zoper sklep o obnovi postopka ni utemeljena, ker nezadostna skrbnost organa pri vodenju ugotovitvenega postopka začetka obnove postopka po uradni dolžnosti ne preprečuje.
Naknadna vplačila v kapital družbe z omejeno odgovornostjo se vštevajo v nabavno vrednost kapitala po prvem odstavku 98. člena ZDoh-2, kar temelji predvsem v splošnem izhodišču, da je pri obdavčitvi treba slediti ekonomski vrednosti dohodka, saj gre za odraz ustavnega načela enakosti javnih bremen. Tudi z vidika načela davčne pravičnosti je treba pri obdavčenju z dohodnino izhajati iz dejansko ustvarjenega povečanja premoženja. Termin "kapital" po prvem odstavku 98. člena ZDoh-2 ne pomeni zgolj osnovnega kapitala. V gospodarskem pravu je pojem kapital družbe širok in ne zajema zgolj osnovnega kapitala družbe, temveč tudi druge kategorije lastnega kapitala, ki so lahko vezane ali nevezane. Med vezane kapitalske kategorije spadajo kapitalske rezerve, med drugim tudi naknadna vplačila. Zato je tudi v okviru upoštevnih določb ZDoh‑2 treba slediti tej opredelitvi pojma, ki ima temelj v gospodarskem pravu.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V postopku izvršbe ni (več) mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Skladno s petim odstavkom 157. člena ZDavP-2 se namreč lahko s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo. Izvršilni naslov je bil izdan v drugem postopku, naloga davčnega organa, ki je izdal izpodbijani sklep, pa je, da začne in vodi davčno izvršbo za obveznost, ki ni bila plačana.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/2, 237/2-2.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - res iudicata - procesna sposobnost
Ker tožnik ni podal drugačnih razlogov glede sistemske pomanjkljivosti azilnega sistema Republike Avstrije oz. drugačnih okoliščin v zvezi z nevarnostjo, da bi bil tožnik v Republiki Avstriji podvržen nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju v smislu člena 4 Listine EU, kot so že obravnavane v pravnomočnem sklepu toženke z dne 12. 12. 2018, v zvezi s ponovno prošnjo za mednarodno zaščito tožnika pa je toženka z izpodbijanim sklepom odločila na podlagi iste pravne podlage, kot v sklepu z dne 12. 12. 2018, je sodišče ugotovilo, da je sicer odločitev izpodbijanega sklepa po zakonu utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v izpodbijanem sklepu (saj bi morala toženka tožnikovo ponovno prošnjo za mednarodno zaščito zavreči zaradi že pravnomočno razsojene stvari), in je zato tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
Tožnik je zatrdil le, da mu je potrebno postaviti izvedenca psihiatrične stroke, s čemer ni omajal domneve o svoji procesni sposobnosti, zato tožnik ni izkazal, da bi v postopku s strani toženke prišlo do očitane absolutne bistvene kršitve postopka.
socialno varstvo - uveljavljanje socialnovarstvenih storitev - socialna pomoč - nasilje v družini - upravni akt
Ocena ogroženosti je dokument, ki nastane v postopku vodenja nalog za preprečevanje nasilja v družini na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), saj mnenje o ogroženosti osebe oziroma oceno ogroženosti v skladu z drugim odstavkom 26. člena ZPND poda skladno s pravili stroke (lex artis) pristojni CSD. Storitev prve socialne pomoči in ocena ogroženosti sta medsebojno ločeni nalogi CSD, ki ju izvaja na različnih pravnih podlagah (ZPND, ZSV). Navedeno z drugimi besedami pomeni, da ocena ogroženosti ni upravni akt.
V skladu z določili 94. člena ZSV na podlagi ugovora upravičenca pristojni organ izda le obvestilo, s katerim upravičenca obvesti o opravljenem preizkusu ugovora in sprejetih ukrepih, torej se z obvestilom ne odloča o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi na področju upravnega prava, v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - lokalne volitve župana - pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije - ponovni postopek - absolutna bistvena kršitev določb postopka
V obravnavani zadevi izpodbijani sklep, ki je bil, izdan v ponovljenem postopku na podlagi sodbe tega sodišča I U 2509/2018, ne vsebuje obrazložitve. To pa pomeni, da se ga ne da preizkusiti, s čimer je toženka zagrešila absolutno bistveno kršitev določb postopka.
ZPacP člen 66, 78. ZUP člen 8, 214, 237, 237/2, 237/2-7.
pacientove pravice - načelo materialne resnice - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti, zato je ugovor tožeče stranke glede kršitev postopka utemeljen.
Tarifa v obravnavani zadevi tožniku ne daje podlage, da bi plačilo zneska po tarifi pogojeval z opravo točno določene storitve, njenega obsega oziroma načina izvedbe. Nič drugega ne izhaja niti iz ZLet, saj iz 6. točke 2. odstavka 17. člena ZLet namreč ni mogoče povzeti nobenega konkretnega opravila, ki bi ga bilo treba izrecno izvesti v okviru stalnega nadzora.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka
Iz okoliščin konkretnega primera izhaja, da tožnica ni pravočasno poskrbela za uskladitev in popravo podatkov v evidencah občine, ki so bili podlaga odmere NUSZ, in ki so bili javno objavljeni, kot tudi za vložitev rednega pravnega sredstva zoper odmerno odločbo, zato le-tega ne more sanirati z uporabo izrednega pravnega sredstva obnove postopka.
dovoljenje za stalno bivanje - zakonska zveza sklenjena z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje
Na podlagi dokazov, ki jih je izvedla toženka, je mogoče ugotoviti, da tožnice in A.A., razen formalno sklenjene zakonske zveze, zatrjevane čustvene naklonjenosti in tega, da se občasno srečujeta, ne druži pravzaprav ničesar, kar bi njuno zakonsko zvezo opredeljevalo kot življenjsko skupnost, zato je stališče toženke, da ne gre za njuno čustveno povezanost, vzajemnost in medsebojno pomoč, kar so ključni temelji pristne zakonske zveze, utemeljeno. Sodišče zato pritrjuje toženki, da je bila zakonska zveza med tožnico in A.A. sklenjena predvsem zato, da je tožnica pridobila dovoljenje za stalno prebivanje na območju RS in je v posledici odločitev, da ji tako dovoljenje preneha, utemeljena.