Toženka v svojih vlogah in tudi v pritožbi ni podala prošnje za taksno oprostitev, za obročno plačilo ali za odložitev plačila sodne takse. Ob neizpodbijanem dejstvu, da toženka ni plačala sodne takse za pritožbo, je glede na ugotovljeno dejansko stanje sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je šteti, da je toženka pritožbo umaknila.
Vsaka pogodba mora imeti dopustno podlago. Ta je nedopustna, če je v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. Sankcija takšne pogodbe je ničnost. Enako je pogodba tudi nična, kadar je nedopusten nagib bistveno vplival na odločitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo in če je drugi pogodbenik to vedel ali bi moral vedeti. Kadar pa je pogodba neodplačna, so pogoji še strožji.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 63. URS člen 50, 50/1. ZPIZ-1 člen 163, 163/2.
invalidnost III. kategorije - delna invalidska pokojnina - pravica do socialne varnosti
Pri tožniku (invalidu III. kategorije invalidnosti) je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, zaradi česar je upravičen do vseh omejitev, že priznanih z odločbo, dodatno pa mu je od določenega dne dalje priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Zato ima tožnik od tega dne dalje tudi pravico do delne invalidske pokojnine, o odmeri in izplačevanju katere bo odločila tožena stranka (2. odst. 163. čl. ZPIZ-1).
Kasnejše spremembe v invalidnosti, torej spremembe, ki so nastale po datumu dokončne odločbe upravnega organa, so razlog za uvedbo novega postopka.
ZPP člen 163, 163/7, 224, 224/1, 224/3, 282, 282/3, 282/6.
domneva umika tožbe – izostanek iz naroka – vročilnica – javna listina – upravičen razlog za izostanek z naroka – stroški postopka
Ker iz vročilnice izhaja tudi vsebina pošiljke, ki se stranki vroča, bi pooblaščenka tožeče stranke morala obvestiti sodišče, v kolikor vabilo ni bilo vloženo v kuverto, ki jo je prejela. Dejstvo, da v koledarju pooblaščenke tožeče stranke poravnalni narok ni bil vpisan, ne predstavlja upravičenega razloga za izostanek z naroka.
Ker je z ustavitvijo postopka konec procesnega razmerja med strankama in se šteje kot da tožba sploh ni bila vložena, je potrebno pritožbo toženca zoper sklep o ustavitvi postopka kot nedovoljeno zavreči, saj toženec zanjo nima pravnega interesa.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - obnova postopka - revizija - izredno pravno sredstvo - pooblaščenec - odvetnik - pravniški državni izpit
Tožnik je predlog za obnovo postopka in revizijo vložil sam, ne da bi hkrati predložil dokazilo o pravniškem državnem izpitu, zato je bilo potrebno njegov predlog za obnovo in revizijo na podlagi 91. člena ZPP (po katerem sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena ZPP in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogoja iz četrtega odstavka 86. člena ZPP) zavreči.
ZPP člen 12, 86, 86/3, 86/4, 91, 374, 374/1, 374/2.
zavrženje revizije
Revizija ni bila vložena po odvetniku, prav tako tudi iz dosedanjega postopka ne izhaja, niti tožnik tega ne zatrjuje, da ima sam opravljen pravniški državni izpit. V tem primeru niso izpolnjeni pogoji za vložitev revizije po 86. členu ZPP, kar pomeni, da je revizijo vložila oseba, ki te pravice nima. Takšna revizija pa je nedovoljena (2. odstavek 374. člena ZPP), zato jo je potrebno zavreči.
pripoznava dolga - zastaranje - stranska intervencija na pasivni strani - pravni interes
Sodišče je dovolilo stransko intervencijo (družbenikov izbrisane družbe T. d.o.o.) na pasivni strani, ker je ugotovilo, da pravdni stranki v postopku na prvi stopnji nista nasprotovali tej intervenciji. Vendar pa lahko sodišče brez izjave strank (po uradni dolžnosti) zavrne intervencijo, če ugotovi, da ni podan pravni interes za intervenienta (prvi odstavek 200. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V predmetni zadevi stranska intervenienta takšnega pravnega interesa nista izkazala, saj nista izkazala, da se bo njun pravni položaj kakorkoli izboljšal, če bo v konkretni pravdi tožeča stranka izgubila.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starši - nosečnost
Tožnica je kot noseča delavka v času podaje sporne izredne odpovedi uživala posebno varstvo pred odpovedjo v smislu določb 115. člena ZDR-1, po katerem v času nosečnosti delavki ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca, razen če v primeru razlogov za izredno odpoved ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca predhodno soglasje poda inšpektor za delo. Za zakonitost odpovedi je torej potrebno predhodno soglasje inšpektorja za delo, kar pomeni, da mora biti pridobljeno pred podajo izredne odpovedi in ne zadostuje, da delodajalec poda le predlog za izdajo soglasja. Ker v obravnavani zadevi tožena stranka pred podajo izredne odpovedi ni pridobila predhodnega soglasja inšpektorja, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz razloga po 8 alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, že iz tega razloga nezakonita.
Pri presoji, ali je bilo ravnanje državnega organa protipravno, je treba izhajati iz narave njegovega dela, tako vsaka zmotna uporaba materialnega prava in kršitev določb pravdnega postopka še ne pomeni protipravnega ravnanja.
Dolžnik lahko izpodbija domnevo nevarnosti iz 1. točke 1. odstavka 258. člena ZIZ z ugovorom, da sklep o izvršbi ni bil izdan na podlagi priložene menice.
Glede na okoliščine odstrela, tožniku ni mogoče očitati, da je kršil pravilnik, ker je v nasprotju z navodili lovovodje uplenil merjasca. Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je šlo namreč za sanitarni odstrel. Ta izredni poseg v populacijo divjadi pa je v določenih okoliščinah dopusten.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063729
OZ člen 56, 349, 364, 1035. ZPP člen 184, 184/1, 184/2.
sprememba tožbe – sprememba istovetnosti zahtevka – terjatve iz gospodarskih pogodb – zastaralni rok – asignacijska pogodba – pripoznava terjatve – dogovori o bistvenih sestavinah pogodbe – domneva o popolnosti listine
Ker prvostopenjsko sodišče zahtevka, kakršnega v pritožbi uveljavlja tožeča stranka, ni obravnavalo, ga tudi pritožbeno sodišče ne more.
Pripoznava dolga je izjava volje dolžnika in ta se lahko prosto odloči, kolikšen del dolga ali kateri dolg bo pripoznal. Če določi višino, velja pripoznava le do te višine.
V postopku za podaljšanje časovne veljavnosti že izdane predhodne odredbe ni mogoče znova presojati pogojev, ki jih ZIZ predpisuje za izdajo predhodne odredbe.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - verjetnost pravice - pritožbena novota
Ob upoštevanju zakonske domneve iz 11. člena SPZ, da velja za lastnika nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, ter glede na to, da pritožnik ni predložil nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da je zapustnica lastnica spornih nepremičnin, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je pravica pritožnika, ki je trdil, da sporni nepremičnini spadata v zapuščino, manj verjetna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0075595
ZMZPP člen 19, 20. ZUKS člen 19, 20. ZOR člen 400, 1035, 1040. UZITUL člen 19, 22b. ZPP člen 29.
pogodba o bančnem depozitu – odgovornost za devizne vloge varčevalcev – zastaranje – pretrganje zastaranja – uporaba slovenskega prava – vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ – tek obresti – prepoved anatocizma
Okoliščina, da je bil depozit položen pri podružnici prve toženke v Zagrebu, nima takšnega pomena, da bi ob upoštevanju drugih predhodno izpostavljenih relevantnih dejstev na podlagi 20. člena ZMZPP lahko utemeljila zaključek o tesnejši povezanosti vtoževanega zahtevka s hrvaškim pravom v primerjavi s slovenskim.
Spore med posameznimi varčevalci in drugo toženko iz sklenjenih pogodb o bančnem denarnem depozitu je treba reševati ob upoštevanju splošnih pravil obligacijskega prava, in sicer določbe ZOR o bančnem denarnem depozitu ter splošnih pravil o odgovornosti družbe za obveznosti iz pravnih poslov, ki jih je sklenila njena podružnica.
Ker je imelo pripisovanje obresti enak učinek kot njihovo plačilo, se je s takšnim ravnanjem prve toženke zastaranje pretrgalo.
Izraz „stroški rušenja“ je zelo splošen; rušenje objektov zajema več faz, med drugim je povsem logično, da se po opravljeni fazi rušenja material odpelje s parcele.
ZPP člen 195, 343, 343/4, 352. ZDR člen 184, 184/1.OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 153/3, 179. ZVZD-1 člen 5, 9.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - sosporništvo - zavarovalnica - delodajalec - navadna sospornika - višina odškodnine - nepremoženjska škoda - delo na višini - objektivna odgovornost - soprispevek
S tem, ko je tožnik zahteval, da mu prva toženka (zavarovalnica, kjer je imel delodajalec zavarovano svojo odgovornost) in druga toženka (tožnikov delodajalec) nerazdelno povrneta nastalo škodo zaradi nezgode pri delu, je na strani toženih strank nastalo pasivno sosporništvo. Zavarovalnica in povzročitelj škode nista enotna, temveč navadna sospornika, ker ne gre za isto dejansko in pravno podlago spora. Zoper vsakega izmed njiju je mogoče izdati drugačno sodbo in vsak izmed njiju vodi svojo pravdo samostojno. Njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom (195. člen ZPP). Ker gre za dve ločeni procesni razmerji, ki se skupno obravnavata le po odločitvi tožnika, druga tožena stranka s položaja sospornika ne more posegati v procesno razmerje med tožnikom in prvo toženko. Druga toženka ne more izpodbijati odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka zoper prvo toženko, zato je pritožba druge tožene stranke (zavarovalnice) zoper odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine zoper tožnikovega delodajalca (prvo toženko) nedovoljena (4. odstavek 343. člena ZPP) in jo je potrebno skladno s 352. členom ZPP zavreči.
Tožnik je opravljal montažo elementov rastlinjaka s pomočjo lestve na višini 3 metrov. Elementi rastlinjaka so se nepričakovano sprostili, zato je tožnik padel in se poškodoval. Ker je tožnik delo opravljal na višini, je podana objektivna odgovornost druge tožene stranke za vtoževano škodo.
Tožnik je bil na to, da ne sme stati na stekleni konstrukciji, opozorjen šele, ko je ta na njej že stal. Ne glede na to, da je tožnik podobno delo kot monter kovinskih konstrukcij že opravljal, da je opravil izobraževanje iz varstva pri delu in tudi ob upoštevanju dejstva, da je vijak na konstrukciji odvil namesto privil, pa bi druga toženka morala poskrbeti za varno delo svojih delavcev in s tem tudi tožnika, tako da je delež odgovornosti druge toženke za škodo, ki jo je utrpel tožnik, večji. Zato je tožnikov soprispevek mogoče oceniti na 30%.
Izročenega premoženja ni mogoče šteti kot darilo, saj je bilo poplačano z nasprotno izpolnitvijo. Vrednost oskrbe z izročenim premoženjem se je poračunalo z več kot pet letnim izvrševanjem pogodbe.