Pravno dejstvo, da ni bila izvedena oprava testiranj objekta, oz. da ni bil opravljen tehnični pregled objekta, oz. da ni bilo izdano uporabno dovoljenje, samo po sebi ni pomembno za obligacijsko pravno izročitev in prevzem opravljenih del med pogodbenima strankama. Seveda pa se lahko pogodbenika dogovorita, da bosta medsebojno izročitev in prevzem opravila šele po izvedbi testiranj oz. po tem, ko bo izdano npr. uporabno dovoljenje. Neizpolnitev stranske obveznosti se zato načeloma ne obravnava kot neizpolnitev, razen če pogodbeni stranki posamezne stranske obveznosti ob sklenitvi pogodbe ne povzdigneta v glavno obveznost.
ZFPPIPP člen 271, 271/1. ZPP člen 7, 7/2. ZOdvT člen 2, 2/2.
izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni element izpodbojnosti – sprememba trditvene podlage v pritožbenem postopku - pravdni stroški - odvetniška družba kot pravdna stranka
Tožeča stranka v svoji trditveni podlagi ni navedla, da je družba T., d. o. o., dolžnica tožeče stranke in da je tej dolžnici naročila, naj dolg namesto njej (tožnici) poravna toženi stranki, ki je upnica tožeče stranke v stečaju. Le če bi tudi to navedla, bi bila tožba sklepčna, saj bi bilo le v tem primeru pojasnjeno, zakaj je prišlo s sklenitvijo pogodbe o prevzemu dolga do zmanjšanja stečajne mase.
ZPP člen 163, 163/7, 224, 224/1, 224/3, 282, 282/3, 282/6.
domneva umika tožbe – izostanek iz naroka – vročilnica – javna listina – upravičen razlog za izostanek z naroka – stroški postopka
Ker iz vročilnice izhaja tudi vsebina pošiljke, ki se stranki vroča, bi pooblaščenka tožeče stranke morala obvestiti sodišče, v kolikor vabilo ni bilo vloženo v kuverto, ki jo je prejela. Dejstvo, da v koledarju pooblaščenke tožeče stranke poravnalni narok ni bil vpisan, ne predstavlja upravičenega razloga za izostanek z naroka.
Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se za povračilo stroškov tožeči stranki ob umiku tožbe uporablja 158. člen ZPP. Tako stališče je že v več zadevah zavzelo tudi pritožbeno sodišče. Tudi iz pravne teorije izhaja, da je med upravičence do povračila stroškov v smislu 158. člena ZPP potrebno šteti tudi tožečo stranko, v kolikor je ne zadene sankcija zakrivljene zamude pri umiku tožbe.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 63. URS člen 50, 50/1. ZPIZ-1 člen 163, 163/2.
invalidnost III. kategorije - delna invalidska pokojnina - pravica do socialne varnosti
Pri tožniku (invalidu III. kategorije invalidnosti) je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, zaradi česar je upravičen do vseh omejitev, že priznanih z odločbo, dodatno pa mu je od določenega dne dalje priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Zato ima tožnik od tega dne dalje tudi pravico do delne invalidske pokojnine, o odmeri in izplačevanju katere bo odločila tožena stranka (2. odst. 163. čl. ZPIZ-1).
Kasnejše spremembe v invalidnosti, torej spremembe, ki so nastale po datumu dokončne odločbe upravnega organa, so razlog za uvedbo novega postopka.
bančna garancija na prvi poziv - razlaga bančne garancije - garant - načelo strogosti in formalnosti - pogoj iz bančne garancije - unovčevanje garancije
Pri preizkusu bančne garancije garanta vodi načelo strogosti in formalnosti. Nujno je, da je v bančni garanciji dokument oziroma listina, ki je določena kot pogoj za unovčitev, točno določena. Pogoj v bančni garanciji ni bil določno opredeljen in je zato tožena stranka skladno z načelom formalnosti in strogosti pravilno zavrnila zahtevek tožeče stranke na unovčenje bančne garancije.
ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-9. Uredba o nadomestilu plače in povračilih stroškov med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči člen 2, 2/1, 2/2, 2/3.
brezposelnost - denarno nadomestilo- opustitev obveščanja zavoda o podlagi za izplačilo ter prejetih dodatnih dohodkih za opravljeno delo - pripadniki civilne zaščite
Po 2. odstavku 2. člena Uredbe o nadomestilu plače in povračilih stroškov med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči pripadnikom civilne zaščite, ki prejemajo pokojnino ali denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, pokojnina oz. denarno nadomestilo pripada tudi med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči. Glede na 1. in 3. odst. istega člena Uredbe, le pripadnikom civilne zaščite, ki so v delovnem razmerju oz. samostojno opravljajo dejavnost, pripada nadomestilo plače v višini, ki bi jo prejeli, če bi delali oz. nadomestilo izgubljenega zaslužka od bruto osnove, določene za plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred mesecem, v katerem so prejeli poziv na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, če so nosilci samostojne dejavnosti. Iz navedenih določb Uredbe torej izhaja, da pripadnikom civilne zaščite, ki so uživalci nadomestila za brezposelnost, kakšna druga denarna odmena, razen povračilo stroškov za potovanje pod pogoji in na način, urejen v III. poglavju cit. Uredbe, ne pripada. Zato je za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih upravnih aktov o prenehanju pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost potrebno razčistiti dejansko naravo prejemka po podjemni pogodbi med tožnikom in občino. V kolikor bi se izkazalo, da so denarni zneski, ki jih je tožnik prejel po podjemni pogodbi v spornem obdobju, dejansko predstavljali le povračilo stroškov prevoza v zvezi z opravljanjem nalog poveljnika civilne zaščite, izpodbijana odločitev o prenehanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo ne bi bila zakonita.
ZPIZ-1 člen 39, 203, 203/1. ZMEPIZ člen 8, 57. ZPP člen 355.
pokojninska osnova - starostna pokojnina - podatki matične evidence - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V sodni praksi je sprejeto stališče, da je, v kolikor v matični evidenci zavarovancev za posamezna obdobja ni podatkov o višini plače zavarovanca (bodisi po krivdi delodajalca ali tožene stranke), ki so pomembni za ugotovitev zakonite pokojninske osnove, potrebno uporabiti druge podatke, ki so na voljo. Bistveno je, da zavarovanec ne izgubi pravice dokazati višino svojih plač z drugimi verodostojnimi dokazi. Upoštevajo se lahko znani podatki o primerljivih plačah, ni pa ovire, da se kot dokaz upošteva izračun izvedenca, ki temelji na znanih podatkih o plačah zavarovanca za del relevantnega obdobja ali ob upoštevanju primerljivih plač sodelavcev.
Dolžnik lahko izpodbija domnevo nevarnosti iz 1. točke 1. odstavka 258. člena ZIZ z ugovorom, da sklep o izvršbi ni bil izdan na podlagi priložene menice.
ZDR člen 130. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 49, 50. ZDoh-2 člen 2. ZPSV člen 3, 3/5.
obveznost plačilo - dokazno breme - povračilo stroškov za prehrano med delom in za prevoz na delo in z dela - bruto - neto
Davčne obveznosti, od katerih je odvisna višina neto zneska plače oziroma nadomestila plače, regresa za letni dopust ter drugih prejemkov iz delovnega razmerja, se v skladu z 2. členom ZDoh-2 ugotavljajo po predpisih, veljavnih na dan izplačila. To pomeni, da bo morala tožena stranka od v izreku opredeljenih bruto zneskov plač oz. nadomestil plač ter regresa in odškodnine odvesti davke v višini, kot to izhaja iz predpisov, ki bodo veljali na dan izplačila. Neto zneski prejemkov bodo zato predstavljali tiste zneske, ki bodo od dosojenih bruto zneskov ostali po odvodu davkov in prispevkov (prispevki se od regresa za letni dopust, ki ne presega določene višine, po 5. odstavku 3. člena ZPSV, ne plačajo). Plačnik davka je dolžan za davčnega zavezanca izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj od prejemkov, od katerih se, v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčevanju, izračunava, odteguje in plačuje davčne odtegljaje. Davčni zavezanec je tožnik, plačnik davka pa je tožena stranka. Zato ni mogoče istočasno uveljavljati obračun bruto zneska in hkrati izplačilo neto zneska, opredeljenega po višini.
povečan obseg dela – delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela - predstojnik
Dogovor, ki se nanaša na določitev dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v višini 20 % osnovne plače, je ničen, ker nadrejena delavka ni imela pristojnosti, da določi višino dodatka. Pisni dogovor, ki ga skleneta nadrejena delavka in javni uslužbenec, namreč ne more biti podlaga za izplačilo, saj odločitev o plačilu sprejme predstojnik.
menica - aval - odgovornost avala - menični upravičenec - narava odgovornosti - abstraktnost - izbris družbe iz sodnega registra
Avalist je odgovoren meničnemu upravičencu samostojno, neposredno in solidarno z drugimi podpisniki menice. Zato z dnem izbrisa družbe iz sodnega registra ni prenehala tudi obveznost eventualnih avalistov - meničnih porokov.
ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 112, 112/2, 343, 343/2, 346, 346/1.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Sodišče druge stopnje je ob preizkusu upnikove pritožbe ugotovilo, da je pritožba prepozna, saj je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo. Navedeno je narekovalo zavrženje upnikove prepozne pritožbe.
OZ člen 147, 147/1, 181. KZ člen 182. ZPP člen 14.
povzročitev škode – škoda, povzročena pri delu – podlage odškodninske odgovornosti – odgovornost za delavce – odgovornost delodajalcev – kršitev dostojanstva – vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku – povrnitev škode – denarna odškodnina
Pojma delodajalca in delavca sta v kontekstu 147. člena OZ širša od delovnopravnega konteksta tega položaja. Gre za subjekta razmerja, za katero je karakterističen položaj nadrejenosti oziroma podrejenosti.
ZDR člen 54, 204, 204/3. ZPP člen 274. ZDSS-1 člen 19.
zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Ker je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo s potekom časa, je takrat začel teči 30-dnevni rok za vložitev tožbe na sodišče (čl. 204/3 ZDR). Tožnik je tožbo vložil več kot dve leti kasneje po poteku roka iz 3. odstavka 204. člena ZDR, zato sodnega varstva ne more uveljavljati, ne po tej določbi ne na podlagi 54. člena ZDR. S potekom prekluzivnega roka pravica zahtevati sodno varstvo preneha, zato se šteje, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas in da je s potem časa zakonito prenehala. Ker je bila tožnikova tožba vložena prepozno, jo je bilo potrebno na podlagi 274. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1 zavreči.
pridobitev lastninske pravice na premičninah - razpolagalno neposobna oseba - nakup premičnine od osebe, ki v okviru svoje dejavnosti daje takšne stvari v promet - dobrovernost
Zaključek, da je tožnica pridobila lastninsko pravico na ukradenem avtodomu, na podlagi 64. člena SPZ, ni utemeljen že iz razloga, ker ni izpolnjen pogoj nakupa predmetnega avtodoma od osebe, ki v okviru svoje registrirane dejavnosti daje takšne stvari v promet.
Tožnik je bil zaposlen pri prvotoženi stranki, delo pa je opravljal kot posredovani delavec za drugotoženo stranko, izvajalca del, pod nadzorom in v skladu z navodili drugotožene stranke. Opisana situacija je podobna primerom, ko je delavec na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom napoten na delo k uporabniku, zato je za določitev stvarne pristojnosti potrebno uporabiti določbo točke b) 1. odstavka 5. člena ZDSS-1, po kateri je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom. Glede odškodninskega zahtevka zoper tretjetoženo stranko (investitorja) je potrebno upoštevati načelo atrakcije, ki v sodni praksi pride v poštev za določitev stvarne pristojnosti z namenom, da sodni postopki potekajo smotrno in z manjšimi stroški, če gre za zahtevke, ki se nanašajo na isti historični dogodek in podobne zahtevke. Delovno sodišče je tako stvarno pristojno, da v individualnem delovnem sporu odloča o odškodninskem zahtevku tožnika, ki je (zaradi nezgode pri delu) naperjen zoper delodajalca, izvajalca del in investitorja.
Glede na okoliščine odstrela, tožniku ni mogoče očitati, da je kršil pravilnik, ker je v nasprotju z navodili lovovodje uplenil merjasca. Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je šlo namreč za sanitarni odstrel. Ta izredni poseg v populacijo divjadi pa je v določenih okoliščinah dopusten.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - verjetnost pravice - pritožbena novota
Ob upoštevanju zakonske domneve iz 11. člena SPZ, da velja za lastnika nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, ter glede na to, da pritožnik ni predložil nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da je zapustnica lastnica spornih nepremičnin, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je pravica pritožnika, ki je trdil, da sporni nepremičnini spadata v zapuščino, manj verjetna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - neprištevnost
Po tretji alineji prvega odstavka 88. člena ZDR je krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podan, če delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je potrebno ugotoviti tudi, kakšen je subjektivni odnos delavca do očitanih kršitev pogodbene ali druge obveznost iz delovnega razmerja. Pri redni odpovedi iz krivdnih razlogov se ne zahteva naklep v smislu voljne in zavestne sestavine glede očitane kršitve, niti huda malomarnost, kot pri razlogu za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožnik je kršil obveznosti iz delovnega razmerja s tem, da je v času nočne izmene neupravičeno zaustavljal stroj. Vendar tožnik zaradi psihičnih težav (hude depresivne motnje) ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja in ni hotel kršiti pogodbenih in drugih obveznosti, zato izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ni zakonita.