ZPIZ-1 člen 13, 258, 258/1. ZMEPIZ člen 23, 46, 46/1, 47, 47/1, 47/1-1. ZDR člen 9, 9/1, 9/2, 11, 11/2, 20.
lastnost zavarovanca - obvezno zavarovanje - elementi delovnega razmerja
Prvi tožnik je bil v spornem obdobju v delovnem razmerju pri drugem tožniku (podani so bili vsi elementi delovnega razmerja), v posledici česar je bil pravilno vključen v obvezno zavarovanje iz naslova delovnega razmerja. Zato niso bili podani pogoji za ugotavljanje lastnosti zavarovanca, prav tako pa niso bili podani pogoji za ugotovitev ničnosti prijave.
ZDSS-1 člen 81, 81/1. ZUJF člen 90. ZUTD člen 9, 9/4. ZZVZZ člen 34, 34/3.
začasna nezmožnost za delo - poškodba pri delu - uživalec denarnega nadomestila za brezposelnost pri zavodu za zaposlovanje - bolniški stalež
Od 31. 5. 2012, ko je bil z 90. členom ZUJF, črtan 4. odst. 9. člena ZUTD, ni več zakonske podlage za pravico do nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo brezposelnih oseb - uživalcev denarnih nadomestil, prijavljenih na zavodu za zaposlovanje in ne temelja za ugotavljanje t. i. bolniškega staleža.
S 3. odst. 34. člena ZZVZZ je zavarovancu zagotovljeno nadomestilo tudi po prenehanju delovnega razmerja vse dokler spet ni zmožen za delo, če je zadržanost od dela posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Vendar je ta pravica dejansko zagotovljena le tistim zavarovancem, ki so bili v bolniškem staležu zaradi poškodbe pri delu ob prenehanju delovnega razmerja in nato kontinuirano vse dotlej, dokler spet niso zmožni za delo. Takšno dejansko stanje pa v obravnavni zadevi ni izpolnjeno.
ZPP člen 163, 163/7, 224, 224/1, 224/3, 282, 282/3, 282/6.
domneva umika tožbe – izostanek iz naroka – vročilnica – javna listina – upravičen razlog za izostanek z naroka – stroški postopka
Ker iz vročilnice izhaja tudi vsebina pošiljke, ki se stranki vroča, bi pooblaščenka tožeče stranke morala obvestiti sodišče, v kolikor vabilo ni bilo vloženo v kuverto, ki jo je prejela. Dejstvo, da v koledarju pooblaščenke tožeče stranke poravnalni narok ni bil vpisan, ne predstavlja upravičenega razloga za izostanek z naroka.
V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni mogoče šteti, da je oseba postala brezposelna po svoji volji ali krivdi. V tem primeru tudi ne more biti podan nobeden od odpovednih razlogov, ki so kot izključitveni taksativno določeni v 2. odst. 63. čl. ZUTD.
Vsaka pogodba mora imeti dopustno podlago. Ta je nedopustna, če je v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. Sankcija takšne pogodbe je ničnost. Enako je pogodba tudi nična, kadar je nedopusten nagib bistveno vplival na odločitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo in če je drugi pogodbenik to vedel ali bi moral vedeti. Kadar pa je pogodba neodplačna, so pogoji še strožji.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 63. URS člen 50, 50/1. ZPIZ-1 člen 163, 163/2.
invalidnost III. kategorije - delna invalidska pokojnina - pravica do socialne varnosti
Pri tožniku (invalidu III. kategorije invalidnosti) je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, zaradi česar je upravičen do vseh omejitev, že priznanih z odločbo, dodatno pa mu je od določenega dne dalje priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Zato ima tožnik od tega dne dalje tudi pravico do delne invalidske pokojnine, o odmeri in izplačevanju katere bo odločila tožena stranka (2. odst. 163. čl. ZPIZ-1).
Kasnejše spremembe v invalidnosti, torej spremembe, ki so nastale po datumu dokončne odločbe upravnega organa, so razlog za uvedbo novega postopka.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 42, 42/4, 42/5, 44, 49, 49/3, 65, 65/7, 67, 67/3.
izvršilni stroški – pravila ravnanja izvršitelja pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja – potrebni stroški – stroški selitvenega servisa – stroški rubeža – nasilen vstop – odvoz stvari – hramba zarubljenih stvari
Pri presoji vprašanja (ne)potrebnosti stroškov z vidika upravičenosti upnika do njihovega povračila ni mogoče izhajati zgolj iz ugotovitve, kateri stroški so se po opravljenem dejanju izkazali za potrebne, temveč kateri stroški so se kazali kot potrebni v času same oprave izvršilnih dejanj.
Sodelovanje delavcev selitvenega servisa pri rubežu se je v okoliščinah konkretnega primera kazalo kot objektivno potrebno.
Iz določil Pravilnika izhaja, da praviloma zarubljene stvari hrani izvršitelj ali od njega pooblaščena tretja oseba, medtem ko je hramba zarubljenih stvari pri dolžniku ali pri upniku predvidena le izjemoma.
ZDSS-1 člen 68, 68/2, 68/3. ZPP člen 212, 213, 213/2.
izvedenina - izvedensko mnenje - nagrada
Kljub temu, da je tožena stranka nasprotovala izvedbi dokaza s sodno medicinskim izvedenstvom, je sodišče dopustilo in izvedlo dokaz z izvedencem medicinske stroke zaradi razčiščevanja, ali pri tožniku morebiti obstaja I. kategorija invalidnosti. Prav iz tega razloga tožeči stranki ni mogoče očitati, da bi stroški za izvedenstvo izvirali iz njene sfere, saj ni mogoče ugotoviti, da bi šlo za zavlačevanje postopka ali zavajanje sodišča, niti da so stroški za izvedenino kako drugače nastali po krivdi tožeče stranke. Zato stroške za izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke krije tožena stranka (zavod).
Pravila 171. člena OZ določajo predpostavke za delno razbremenitev odgovornosti odgovorne osebe, kadar je mogoče pripisati del krivde tudi oškodovancu. Vendar vsako ravnanje oškodovanca še nima značilnosti ravnanja, ki pomeni delno razbremenitev povzročitelja. Potrebno je ugotoviti neskrbno ravnanje, ki se presoja po povprečnem človeku.
ZPP člen 12, 86, 86/3, 86/4, 91, 374, 374/1, 374/2.
zavrženje revizije
Revizija ni bila vložena po odvetniku, prav tako tudi iz dosedanjega postopka ne izhaja, niti tožnik tega ne zatrjuje, da ima sam opravljen pravniški državni izpit. V tem primeru niso izpolnjeni pogoji za vložitev revizije po 86. členu ZPP, kar pomeni, da je revizijo vložila oseba, ki te pravice nima. Takšna revizija pa je nedovoljena (2. odstavek 374. člena ZPP), zato jo je potrebno zavreči.
pripoznava dolga - zastaranje - stranska intervencija na pasivni strani - pravni interes
Sodišče je dovolilo stransko intervencijo (družbenikov izbrisane družbe T. d.o.o.) na pasivni strani, ker je ugotovilo, da pravdni stranki v postopku na prvi stopnji nista nasprotovali tej intervenciji. Vendar pa lahko sodišče brez izjave strank (po uradni dolžnosti) zavrne intervencijo, če ugotovi, da ni podan pravni interes za intervenienta (prvi odstavek 200. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V predmetni zadevi stranska intervenienta takšnega pravnega interesa nista izkazala, saj nista izkazala, da se bo njun pravni položaj kakorkoli izboljšal, če bo v konkretni pravdi tožeča stranka izgubila.
Glede pravočasnosti priglasitve stroškov je primarno postavljen subjektivni kriterij, da mora upnik povrnitev stroškov zahtevati „takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina“. Objektivni rok pride v poštev šele v primeru, ko je izvršilni postopek (z določenim izvršilnim sredstvom) končan ali ustavljen, vendar pa subjektivni rok še ni potekel, kar pomeni, da upnik izve za stroške ali njihovo višino šele po ustavitvi ali končanju postopka.
Da bi zadostil zakonski zahtevi po takojšnji priglasitvi stroškov, bi upnik moral stroške po izvršiteljevih obračunih priglasiti takoj ob dokončnosti vsakega obračuna in ne šele po njihovem plačilu.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 204, 205, 257.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - tatvina - napeljevanje - zloraba uradnega položaja in uradnih pravic
Iz vrtne lope tožene stranke (vzgojnega zavoda) je bilo odtujeno več kmetijskih strojev (motokultivator, strižna kosa za motokultivator, plug za motokultivator, sveder za vrtanje lukenj v zemljo ...). Tatvino sta izvršila dva mladostnika, ki sta pri toženi stranki bivala. Mladostnika je, z namenom, da sebi oz. drugi osebi pridobi premične stvari, k tatvini napeljala tožnica (pedagoška delavka). S svojim ravnanjem je izpolnila zakonske znake kaznivega dejanja tatvine oz. napeljevanja in sodelovanja pri tatvini po 204. in 205. členu KZ-1. Tožnica je pri opravljanju svoje službe ravnala nevestno, saj je zavestno kršila zakone in druge predpise ter opustila dolžno nadzorstvo v službi, s čimer je izpolnila tudi zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic po 257. členu KZ-1. Zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. aineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Iz razlogov sodbe izhaja, da tožeča stranka zahteva odpoved najemnega razmerja po najemni pogodbi z dne 16.1.2012, iz izreka sodbe pa izhaja, da se odpoveduje najemo razmerje po pogodbi z dne 26.9.2012, pri čemer v razlogih sodbe to nasprotje ni pojasnjeno. Ugotovljeno in nepojasnjeno nasprotje med izrekom in razlogi sodbe predstavlja absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - dokaz v nasprotju z zatrjevanim dejstvom - zavarovanje odškodninske odgovornosti
Za obstoj odškodninske odgovornosti druge toženke (zavarovalnice) je pravno pomembno dejstvo, ali je tretja toženka njen zavarovanec oz. ali je tretja toženka pri drugi toženki zavarovala svojo odškodninsko odgovornost. Tožnica je zatrjevala obstoj odškodninske odgovornosti druge toženke na podlagi zavarovalne police št. … (priloga A11), iz tega po tožnici predloženega dokaza pa izhaja, da je v polici naveden zavarovanec (in tudi zavarovalec), ki ni tretja toženka.
trditvena podlaga - izvedeniško mnenje, izdelano pred pravdo - oddelitev - delitveni načrt - prenosna družba - nova družba - solidarna odgovornost
Delitveni načrt je enostranski akt prenosne družbe, ki ga sestavi poslovodstvo prenosne družbe, in na vsebino katerega nova družba, ki se ustanavlja, ne more imeti nobenega vpliva, saj je v času priprave in sprejetja tega akta še ni. Zato tožena stranka ne more biti tisti subjekt, ki bi bil odškodninsko odgovoren za zatrjevane napake v delitvenem načrtu.
Ker je z ustavitvijo postopka konec procesnega razmerja med strankama in se šteje kot da tožba sploh ni bila vložena, je potrebno pritožbo toženca zoper sklep o ustavitvi postopka kot nedovoljeno zavreči, saj toženec zanjo nima pravnega interesa.
Tožnik je tožbo po izpolnitvi zahtevka s strani tožene stranke umaknil, zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (ZPP čl. 158/1).
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - skrajšan delovni čas - brezposlena oseba - delazmožnost - zaposljivost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
ZUTD opušča prejšnjo ureditev v ZZZPB, po kateri je bila brezposelna oseba zmožna za delo, če je izpolnjevala tudi splošne zdravstvene pogoje, in na podlagi katere se je njena zmožnost za delo presojala v okviru splošne zdravstvene sposobnosti. V 9. členu ZUTD postavlja domnevo, da je brezposelna oseba praviloma zmožna za delo po tem zakonu in da se za brezposelno osebo šteje iskalec zaposlitve, ki je zaradi bolezni ali poškodbe začasno nezmožen za delo po ZZVZZ in na njegovi podlagi sprejetih Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. V tem postopku ni bilo razčiščeno dejansko stanje, ali in kako so zdravstveni razlogi oziroma omejitve pri tožniku vplivale na njegovo delazmožnost oziroma na zaposljivost v smislu citirane določbe ZUTD.
bančna garancija na prvi poziv - razlaga bančne garancije - garant - načelo strogosti in formalnosti - pogoj iz bančne garancije - unovčevanje garancije
Pri preizkusu bančne garancije garanta vodi načelo strogosti in formalnosti. Nujno je, da je v bančni garanciji dokument oziroma listina, ki je določena kot pogoj za unovčitev, točno določena. Pogoj v bančni garanciji ni bil določno opredeljen in je zato tožena stranka skladno z načelom formalnosti in strogosti pravilno zavrnila zahtevek tožeče stranke na unovčenje bančne garancije.