ZDR člen 54, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - tožbeni zahtevek - poskusno delo - neuspešno opravljeno poskusno delo
Veljavna zakonodaja ne določa, da mora delavec v primeru uveljavljanja transformacije v okviru tožbenega zahtevka uveljavljati tudi ugotovitev nezakonitosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ker je tožnik v okviru tožbenega zahtevka uveljavljal nezakonitost prenehanja delovnega razmerja (do katerega je sicer prišlo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo prav tako izpodbija v tem individualnem delovnem sporu), ni bilo podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka tožnika, ki se je nanašal na transformacijo in na pravice iz delovnega razmerja v zvezi s tem tudi za obdobje po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Pogodba o zaposlitvi, ki jo je tožnik s toženo stranko sklenil za določen čas, je prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, saj tožena stranka (na kateri je bilo dokazno breme) ni dokazala, da je bila ta pogodba (ki sicer niti ni vsebovala razloga za njeno sklenitev) sklenjena v skladu z določbo 52. člena ZDR. Tožena stranka namreč v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala nikakršnih navedb o razlogu, zaradi katerega je s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas (teh navedb ni podala niti v pritožbi).
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, je nezakonita zato, ker je tožnik delo receptorja, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, opravljal premalo časa, da bi bila ocena poskusnega dela realna (v pogodbi o zaposlitvi je bilo tožniku določeno 3 mesečno poskusno delo na delovnem mestu receptor, tožnik pa je to delo opravljal le 24 delovnih dni).
bančna garancija na prvi poziv - razlaga bančne garancije - garant - načelo strogosti in formalnosti - pogoj iz bančne garancije - unovčevanje garancije
Pri preizkusu bančne garancije garanta vodi načelo strogosti in formalnosti. Nujno je, da je v bančni garanciji dokument oziroma listina, ki je določena kot pogoj za unovčitev, točno določena. Pogoj v bančni garanciji ni bil določno opredeljen in je zato tožena stranka skladno z načelom formalnosti in strogosti pravilno zavrnila zahtevek tožeče stranke na unovčenje bančne garancije.
ZDSS-1 člen 81, 81/1. ZUJF člen 90. ZUTD člen 9, 9/4. ZZVZZ člen 34, 34/3.
začasna nezmožnost za delo - poškodba pri delu - uživalec denarnega nadomestila za brezposelnost pri zavodu za zaposlovanje - bolniški stalež
Od 31. 5. 2012, ko je bil z 90. členom ZUJF, črtan 4. odst. 9. člena ZUTD, ni več zakonske podlage za pravico do nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo brezposelnih oseb - uživalcev denarnih nadomestil, prijavljenih na zavodu za zaposlovanje in ne temelja za ugotavljanje t. i. bolniškega staleža.
S 3. odst. 34. člena ZZVZZ je zavarovancu zagotovljeno nadomestilo tudi po prenehanju delovnega razmerja vse dokler spet ni zmožen za delo, če je zadržanost od dela posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Vendar je ta pravica dejansko zagotovljena le tistim zavarovancem, ki so bili v bolniškem staležu zaradi poškodbe pri delu ob prenehanju delovnega razmerja in nato kontinuirano vse dotlej, dokler spet niso zmožni za delo. Takšno dejansko stanje pa v obravnavni zadevi ni izpolnjeno.
zloraba procesnih pravic - postopek poenostavljene prisilne poravnave - stečajni postopki - prirejenost postopkov - stranska intervencija - načelo dobre vere in poštenja - hkratni tek insolvenčnih postopkov - leasing - aktivna legitimacija - pravna praznina - razlaga zakona
Dolžnik je v tem postopku od vložitve ugovora dalje kategorično zanikal svojo insolventnost, hkrati pa je v postopku, začetim pred istim sodiščem, na njegov predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, izrecno priznaval svojo insolventnost. Takšno postopanje dolžnika je v neposrednem nasprotju z načelom dobre vere in poštenja, zato ne more uživati pravnega varstva.
Ker imajo v postopku poenostavljene prisilne poravnave položaj stranke zgolj tisti upniki, ki jih dolžnik uvrsti na seznam navadnih terjatev, drugi upniki nimajo možnosti vplivanja na potek samega postopka poenostavljene prisilne poravnave. Ob tako omejenih možnostih je potrebno omogočiti upniku preprečitev učinkovanja postopka poenostavljene prisilne poravnave na potek predhodnega postopka o začetku stečaja, v kolikor je utemeljena ocena, da gre pri takšnem predlogu zgolj za poskus zavlačevanja odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.
Postopek poenostavljene prisilne poravnave, voden na predlog dolžnika, ne predstavlja ovire za odločanje prvostopenjskega sodišča o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.
Toženka v svojih vlogah in tudi v pritožbi ni podala prošnje za taksno oprostitev, za obročno plačilo ali za odložitev plačila sodne takse. Ob neizpodbijanem dejstvu, da toženka ni plačala sodne takse za pritožbo, je glede na ugotovljeno dejansko stanje sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je šteti, da je toženka pritožbo umaknila.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - dokaz v nasprotju z zatrjevanim dejstvom - zavarovanje odškodninske odgovornosti
Za obstoj odškodninske odgovornosti druge toženke (zavarovalnice) je pravno pomembno dejstvo, ali je tretja toženka njen zavarovanec oz. ali je tretja toženka pri drugi toženki zavarovala svojo odškodninsko odgovornost. Tožnica je zatrjevala obstoj odškodninske odgovornosti druge toženke na podlagi zavarovalne police št. … (priloga A11), iz tega po tožnici predloženega dokaza pa izhaja, da je v polici naveden zavarovanec (in tudi zavarovalec), ki ni tretja toženka.
Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se za povračilo stroškov tožeči stranki ob umiku tožbe uporablja 158. člen ZPP. Tako stališče je že v več zadevah zavzelo tudi pritožbeno sodišče. Tudi iz pravne teorije izhaja, da je med upravičence do povračila stroškov v smislu 158. člena ZPP potrebno šteti tudi tožečo stranko, v kolikor je ne zadene sankcija zakrivljene zamude pri umiku tožbe.
Tožena stranka, ki je zahtevala – in tudi prejela – plačilo kljub temu, da ni izpolnila vseh jasno in nedvoumno določenih pogodbeno določenih predpostavk, je sama ravnala nepošteno in zato dolguje zamudne obresti od trenutka, ko je prejela izplačilo.
V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni mogoče šteti, da je oseba postala brezposelna po svoji volji ali krivdi. V tem primeru tudi ne more biti podan nobeden od odpovednih razlogov, ki so kot izključitveni taksativno določeni v 2. odst. 63. čl. ZUTD.
Sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, ne predstavlja novega izvršilnega naslova, razen v delu, s katerim je odločeno o izvršilnih stroških.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - sorazmerni del - invalid III. kategorije
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) ne gre za takšno zdravstveno stanje, zaradi katerega v smislu 1. alinee 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 ni več zmožen za pridobitno delo oziroma je popolnoma nezmožen za delo. Zato tožnikov zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine, ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012078
ZDR člen 184. OZ člen 131, 132, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
V prvih treh dneh po nezgodi je tožnik trpel hude telesne bolečine, občasne hude telesne bolečine pa pet dni. Lahke telesne bolečine so trajale štiri mesece, pri čemer se lahke telesne bolečine pojavljajo še sedaj po zaključenem zdravljenju in bodo trajne. Tožnik je bil tudi pregledan pri psihiatru zaradi posttravmatskih stresnih motenj. Tožnik je bil v bolniškem staležu dve leti. Primerna odškodnina iz naslova prestanih telesnih bolečin in nevšečnosti v zvezo z zdravljenjem je 14.000,00 EUR.
ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-9. Uredba o nadomestilu plače in povračilih stroškov med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči člen 2, 2/1, 2/2, 2/3.
brezposelnost - denarno nadomestilo- opustitev obveščanja zavoda o podlagi za izplačilo ter prejetih dodatnih dohodkih za opravljeno delo - pripadniki civilne zaščite
Po 2. odstavku 2. člena Uredbe o nadomestilu plače in povračilih stroškov med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči pripadnikom civilne zaščite, ki prejemajo pokojnino ali denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, pokojnina oz. denarno nadomestilo pripada tudi med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči. Glede na 1. in 3. odst. istega člena Uredbe, le pripadnikom civilne zaščite, ki so v delovnem razmerju oz. samostojno opravljajo dejavnost, pripada nadomestilo plače v višini, ki bi jo prejeli, če bi delali oz. nadomestilo izgubljenega zaslužka od bruto osnove, določene za plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred mesecem, v katerem so prejeli poziv na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, če so nosilci samostojne dejavnosti. Iz navedenih določb Uredbe torej izhaja, da pripadnikom civilne zaščite, ki so uživalci nadomestila za brezposelnost, kakšna druga denarna odmena, razen povračilo stroškov za potovanje pod pogoji in na način, urejen v III. poglavju cit. Uredbe, ne pripada. Zato je za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih upravnih aktov o prenehanju pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost potrebno razčistiti dejansko naravo prejemka po podjemni pogodbi med tožnikom in občino. V kolikor bi se izkazalo, da so denarni zneski, ki jih je tožnik prejel po podjemni pogodbi v spornem obdobju, dejansko predstavljali le povračilo stroškov prevoza v zvezi z opravljanjem nalog poveljnika civilne zaščite, izpodbijana odločitev o prenehanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo ne bi bila zakonita.
ZPP člen 12, 86, 86/3, 86/4, 91, 374, 374/1, 374/2.
zavrženje revizije
Revizija ni bila vložena po odvetniku, prav tako tudi iz dosedanjega postopka ne izhaja, niti tožnik tega ne zatrjuje, da ima sam opravljen pravniški državni izpit. V tem primeru niso izpolnjeni pogoji za vložitev revizije po 86. členu ZPP, kar pomeni, da je revizijo vložila oseba, ki te pravice nima. Takšna revizija pa je nedovoljena (2. odstavek 374. člena ZPP), zato jo je potrebno zavreči.
pripoznava dolga - zastaranje - stranska intervencija na pasivni strani - pravni interes
Sodišče je dovolilo stransko intervencijo (družbenikov izbrisane družbe T. d.o.o.) na pasivni strani, ker je ugotovilo, da pravdni stranki v postopku na prvi stopnji nista nasprotovali tej intervenciji. Vendar pa lahko sodišče brez izjave strank (po uradni dolžnosti) zavrne intervencijo, če ugotovi, da ni podan pravni interes za intervenienta (prvi odstavek 200. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V predmetni zadevi stranska intervenienta takšnega pravnega interesa nista izkazala, saj nista izkazala, da se bo njun pravni položaj kakorkoli izboljšal, če bo v konkretni pravdi tožeča stranka izgubila.
trditvena podlaga - izvedeniško mnenje, izdelano pred pravdo - oddelitev - delitveni načrt - prenosna družba - nova družba - solidarna odgovornost
Delitveni načrt je enostranski akt prenosne družbe, ki ga sestavi poslovodstvo prenosne družbe, in na vsebino katerega nova družba, ki se ustanavlja, ne more imeti nobenega vpliva, saj je v času priprave in sprejetja tega akta še ni. Zato tožena stranka ne more biti tisti subjekt, ki bi bil odškodninsko odgovoren za zatrjevane napake v delitvenem načrtu.
Iz razlogov sodbe izhaja, da tožeča stranka zahteva odpoved najemnega razmerja po najemni pogodbi z dne 16.1.2012, iz izreka sodbe pa izhaja, da se odpoveduje najemo razmerje po pogodbi z dne 26.9.2012, pri čemer v razlogih sodbe to nasprotje ni pojasnjeno. Ugotovljeno in nepojasnjeno nasprotje med izrekom in razlogi sodbe predstavlja absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPIZ-1 člen 39, 203, 203/1. ZMEPIZ člen 8, 57. ZPP člen 355.
pokojninska osnova - starostna pokojnina - podatki matične evidence - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V sodni praksi je sprejeto stališče, da je, v kolikor v matični evidenci zavarovancev za posamezna obdobja ni podatkov o višini plače zavarovanca (bodisi po krivdi delodajalca ali tožene stranke), ki so pomembni za ugotovitev zakonite pokojninske osnove, potrebno uporabiti druge podatke, ki so na voljo. Bistveno je, da zavarovanec ne izgubi pravice dokazati višino svojih plač z drugimi verodostojnimi dokazi. Upoštevajo se lahko znani podatki o primerljivih plačah, ni pa ovire, da se kot dokaz upošteva izračun izvedenca, ki temelji na znanih podatkih o plačah zavarovanca za del relevantnega obdobja ali ob upoštevanju primerljivih plač sodelavcev.
Zapuščinsko sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravica je manj verjetna. Sodišče je tako pravilno napotilo na pravdo dedinjo, ki zatrjuje, da ji pripada dedna pravica iz naslova zunajzakonske skupnosti z zapustnikom in ne zapustnikovo hči, saj je dedna pravice slednje bolj verjetna kot dedna pravica domnevne zunajzakonske partnerke.
ZSReg člen 10, 34. ZPOmK-1 člen 44, 44/3. ZGD-1 člen 38, 38/3, 390, 390-4.
registrski postopek - izčrpanost registrskega postopka na prvi stopnji - prekinitev postopka - izvrševanje koncentracije - ničnost sklepa skupščine - izpodbojnost sklepa skupščine - vsebina sklepa v nasprotju z zakonom oziroma Kodeksom upravljanja javnih delniških družb
V situaciji, ko je registrski postopek na prvi stopnji že izčrpan, pritožnika ne moreta več doseči prekinitve postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju.
Razloge za ničnost sklepov skupščine določa ZGD-1 v 390. členu, med njimi tudi razlog, da je sklep po vsebini v nasprotju z javnim redom in moralo. Ko registrsko sodišče presoja materialnopravne predpostavke za vpis predlaganih sprememb, lahko torej preizkuša le, ali je vsebina skupščinskega sklepa skladna z javnim redom in moralo. S spornimi sklepi so bili razrešeni stari člani upravnega odbora in imenovani novi. Tak sklep sam po sebi po vsebini ni v nasprotju z javnim redom in moralo. Pritožnika sicer trdita tudi, da je sklep po vsebini nemoralen, ker je imenovanje članov v nasprotju s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb. Kodeks upravljanja javnih delniških družb ima naravo priporočila in izrecno dovoljuje odstopanja od teh priporočil. Predvideno je, da mora družba, če se odloči za odstop od priporočil, to dejstvo enkrat letno objaviti v izjavi o upravljanju. Povedano pomeni, da ravnanje v nasprotju s Kodeksom samo po sebi ni nemoralno.