predlog za začetek postopka osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja - pravni interes - poplačilo upnikov - neobstoječa stečajna masa
Glede na to, da je bil dolžnikov predlog za odpust obveznosti pravnomočno zavržen ter da se iz dolžnikove plače v stečajno maso ne bo nateklo nič, drugega premoženja pa dolžnik nima, upniki na bodo poplačani, in to niti v manjšem deležu, saj se iz neobstoječe stečajne mase ne bodo mogli poplačati niti stroški stečajnega postopka. Zato namena stečajnega postopka v obravnavani zadevi ni mogoče doseči, od njega nima dolžnik nobenega upoštevnega pravnega interesa oziroma koristi, prav tako ga nimajo niti upniki.
osebni stečaj – uvedba stečajnega postopka – predhodni postopek – predlog za začetek postopka insolventnosti – postopek odpusta obveznosti – lahkomiselno ravnanje – neodgovorno ravnanje
Predhodni postopek zaradi insolventnosti (uvedba postopka zaradi insolventnosti) se začne z vložitvijo predloga za začetek postopka in ne šele s sklepom o začetku.
Določbe šestega odstavka 141. člena ZIZ ne gre razumeti tako, da bi izvršilno sodišče izvršbo na denarna sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet ustavilo le ob hkratnem obstoju pogojev iz tretjega in četrtega odstavka istega člena, temveč tako, da se izvršba ustavi na podlagi obvestila banke bodisi ker dolžnika nima odprtega TRR računa bodisi na računu ni (bilo) rubljivih sredstev.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi - nedopustnost izvršbe - uspešnost izvršbe - izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet - transakcijski račun - nepopolna vloga - edino izvršilno sredstvo - neobstoj predmeta izvršbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev odgovora na ugovor
(Ne)uspešnost izvršbe ni dopusten ugovorni razlog.
Sodišče prve stopnje je pred izdajo sklepa o izvršbi opravilo vpogled v njemu dostopne evidence, zato bi lahko predlog za izvršbo glede predlagane izvršbe na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet tudi takoj zavrnilo zaradi neobstoja predmeta izvršbe. Ker tega ni storilo in je izvršbo dovolilo tudi s tem sredstvom, ni moglo storiti relativno bistvene kršitve določb postopka, ki bi vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.
Odgovor na ugovor bi bilo treba poslati dolžniku v odgovor le, če bi upnik v odgovoru zatrjeval nova dejstva in predlagal nove dokaze, pa bi se vse to nanašalo na relevantne ugovorne razloge.
Sodišče mora pri oceni objektivnega pogoja izpodbojnosti upoštevati dejanska poslovna razmerja med pravdnima strankama, oziroma običaj, ki je bil med njima vzpostavljen, pa tudi splošno znano dejstvo, da se je v času poslovanja pravdnih strank gospodarska situacija v državi bistveno poslabšala, kaj je povečalo zamude pri plačilih. Praksa med strankama je namreč individualiziran pravni standard, ki ga sodišče ugotovi na podlagi konkretnih okoliščin konkretnega primera.
Domneve, ki jih v zvezi z obstojem subjektivnega elementa izpodbojnosti določa tretji odstavek 272. člena ZFPPIPP, so določene v korist stečajnega dolžnika. Upnik, torej tožena stranka, ki je prejela izpolnitev, pa lahko bodisi izpodbija te domneve, bodisi prereka sam obstoj subjektivnega elementa izpodbojnosti, torej, da takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, ni vedela ali morala vedeti, da je dolžnik insolventen, v zvezi s čimer je sicer trditveno in dokazno breme na strani stečajnega dolžnika.
Četudi je bila tožniku izpodbijana sodba vročena neosebno, namesto osebno, je bil z njeno vsebino nedvomno seznanjen na dan pisanja pritožbe. Ko je vložil dopolnitev pritožbe oziroma ko je dostavil listinski dokaz, je petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe že potekel. Navedene dopolnitve pritožbe z listinskim dokazom zato ni mogoče upoštevati. Tudi če bi ju tožnik predložil pravočasno, to je v pritožbenem roku, pritožbeno sodišče listinskega dokaza ne bi smelo upoštevati, saj gre za nedovoljeno pritožbeno novoto. Ob potrebni skrbnosti, bi ga lahko namreč predložil že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Priznanje in sodno ugotavljanje očetovstva se izključujeta, razen v primeru, ko se s priznanjem očetovstva izrecno ne strinja otrokova mati in lahko zato tisti, ki je očetovstvo priznal, očetovstvo dokaže le v sodnem postopku.
Vstop stranskega intervenienta v pravdo je dopusten le, če tisti, ki predlaga svojo stransko intervencijo, dokaže pravni interes, da stranka, kateri se želi pridružiti, v pravdi zmaga. Negativne dejanske posledice niso razlog za dovolitev stranske intervencije.
Stranski intervenient je pomočnik stranke in deluje le v okvirih, ki jih postavita stranki s svojimi zahtevki in ugovori. Lahko opravlja le tista dejanja, ki so koristna za stranko, kateri se pridruži.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-3, 202, 202d. ZKP člen 89.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - materialnopravni rok - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je materialnopravni in nepodaljšljiv zakonski rok, zato zaradi zamude roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje.
ZDSS-1 člen 43, 43/3. ZIZ člen 270, 270/2, 270/3, 271, 272, 273. ZDR člen 42, 126, 131.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - obveznost plačila - plača - verjetno izkazana terjatev - pogoji za začasno odredbo - nevarnost - neznatna škoda
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ker iz tožnikovih navedb izhaja, da tožena stranka tožniku ni izplačala plače za sporno obdobje, je terjatev glede plačila plač iz tega naslova verjetno izkazana.
Tožnik pogoja, da bo uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena (člen 270/2 ZIZ, člen 270/3 ZIZ), na podlagi katerih bi bilo mogoče izdati predlagano začasno odredbo, ni izkazal. Tožnik je nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, izkazoval le s trditvijo, da bo tožena stranka kupnino od prodaje nepremičnine, namesto na svoj transakcijski račun, preusmerila drugam oziroma na drugo družbo, katere lastnica je tožnikova žena, kar pa ne zadošča za ugotovitev, da bo uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena. Zato predlog za izdajo začasne odredbe, da se dolžnikovemu dolžniku prepoveduje nakazati kupnino toženi stranki do višine dolga tožnika in da se banki prepoveduje s TRR tožene stranke izplačati dolg tožnika do tožene stranke, ni utemeljen.
specifikacija višine terjatve – zamude obresti – obračun obresti – negativno dejstvo – procesno trditveno in dokazno breme – navadno sosporništvo – zastoj v postopku
Pri vprašanju ustrezne specifikacije višine vtoževane terjatve (in s tem sklepčnosti tožbe), je odločilno ne le, kakšna je trditvena podlaga tožeče stranke, ampak tudi, kakšna je ugovorna aktivnost tožene stranke zoper trditveni temelj tožbe.
Glede na določno navedene podatke o zapadlosti posameznih računov bi morala tožena stranka, če je zanikala plačevanje računov z zamudo, podati trditve in dokaze, da jih je plačala pravočasno. Procesno trditveno in dokazno breme ob takem ugovoru je bilo namreč na toženi stranki.
ZPP člen 142, 142/1, 142/2, 142/3, 142/4, 149, 149/4. ZIZ člen 15. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem in kazenskem postopku člen 6.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pozivni sklep – vročanje pisanj – osebna vročitev – pomanjkljiva vročilnica o vročitvi sklepa – dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju
Za vročitev sklepa, s katerim sodišče pozove stranko k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks, je treba uporabiti pravila o osebnem vročanju.
Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem in kazenskem postopku v 6. členu predpisuje vsebino obvestila v pravdnem postopku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - konkurenčna prepoved
Odpovedni razlog po 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni bil utemeljen, saj tožnik te kršitve ni storil, ker mu je tožena stranka onemogočila, da bi prihajal na delo.
Kljub temu, da je tožnik storil kršitev konkurenčne prepovedi, pa ta kršitev ni tako huda, da zaradi nje ne bi bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja vsaj do izteka odpovednega roka, kar je pogoj za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku 110. člena ZDR. Tožena stranka je za tožnikovo delo pri konkurenčni družbi vedela, vendar je ta odpovedni razlog v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla šele na drugem mestu, saj mu je prvenstveno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi tega, ker pet dni ni prišel na delo. Iz tega izhaja, da kršitev le ni bila tako huda, da nadaljevanje dela do izteka odpovednega roka ne bi bilo možno, saj ni nobenega dvoma, da je ves čas tožnikove zaposlitve za njegovo delo pri drugi družbi vedela in ga tudi dopuščala. Ker ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZJU člen 154, 154/1, 154/3, 156, 156/2. ZDR člen 88, 88/6.
pogodba o zaposlitvi - javni uslužbenec - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi
Poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi je nastal tistega dne, ko je tožena stranka tožniku odvzela projekte in vsa pooblastila za vodenje projektov in so bile naloge tožnika prerazporejene na druge zaposlene. Ker je tožena stranka tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po poteku 6-mesečnega subjektivnega zakonskega roka iz 6. odstavka 88. člena ZDR, je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
objava popravka - kogentni pogoji - prizadetost pravice ali interesa - razpravno načelo - oblikovanost zahtevka - vsebina zahtevka za popravek
Zahtevek za popravek lahko obsega le besedilo, katerega je v celoti opredeliti kot popravek po četrtem odstavku 26. člena ZMed. Popravek se mora objaviti brez sprememb in dopolnitev, zato sodišče lahko ugodi le takemu zahtevku, ki v celotnem zahtevanem besedilu predstavlja popravek, sicer ga mora kot neutemeljenega zavrniti.
ZDSS-1 člen 43, 43/3. ZIZ člen 270, 270/2, 270/3, 271, 272, 273. ZDR člen 42, 126, 131.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - obveznost plačila - plača - verjetno izkazana terjatev - pogoji za začasno odredbo - nevarnost - neznatna škoda
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ker iz tožnikovih navedb izhaja, da tožena stranka tožniku ni izplačala plače za sporno obdobje, je terjatev glede plačila plač iz tega naslova verjetno izkazana.
Tožnik pogoja, da bo uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena (člen 270/2 ZIZ, člen 270/3 ZIZ), na podlagi katerih bi bilo mogoče izdati predlagano začasno odredbo, ni izkazal. Tožnik je nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, izkazoval le s trditvijo, da bo tožena stranka kupnino od prodaje nepremičnine, namesto na svoj transakcijski račun, preusmerila drugam oziroma na drugo družbo, katere lastnica je tožnikova žena, kar pa ne zadošča za ugotovitev, da bo uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena. Zato predlog za izdajo začasne odredbe, da se dolžnikovemu dolžniku prepoveduje nakazati kupnino toženi stranki do višine dolga tožnika in da se banki prepoveduje s TRR tožene stranke izplačati dolg tožnika do tožene stranke, ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0011983
ZPP člen 18, 189, 274.
imenovanje v naziv - javni uslužbenci - napredovanje - uvrstitev v plačni razred - predhodni preizkus tožbe - zavrženje tožbe - litispendenca
Tožnica je s pripravljalno vlogo z modifikacijo tožbenega zahtevka v tem individualnem delovnem sporu postavila povsem identičen tožbeni zahtevek kot v zadevi, o kateri že teče pravda. Po določbi 189. člena ZPP pravda začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki. Ker je bila v drugi zadevi tožba vročena toženi stranki preden je tožnica modificirala tožbeni zahtevek, je bilo potrebno v tem sporu tožničino tožbo v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP zavreči.