odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja - prekomerne vrednosti emisij hrupa - oddaljenost od ceste
V sodni praksi o odškodninah v podobnih primerih se je oblikovalo stališče, da gre glede višine odškodnin bistvena teža oddaljenosti bivališča tožnikov od regionalne ceste in obdobju izpostavljenosti hrupu. Gre za enotno škodo duševnih bolečin zaradi okrnitve osebnostne pravice do zdravega življenja v zdravem okolju.
Dejstvo, da je bilo sporno stanovanje last družbe in ne občine, s katero je zanj pritožnik sklenil kupoprodajno pogodbo, ne predstavlja novega dejstva in izpostavljena kazenska sodba ne novega dokaza v smislu 10. točke 294. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 132, 132/3, 132/3-2, 132/3-3, 296, 296/1, 383. ZIZ člen 38, 38/5.
stroški postopka – začetek stečajnega postopka – prekinitev izvršilnega postopka – nejudikatna terjatev – prijava terjatve v stečajnem postopku – osebni stečaj
Sodišče po začetku stečajnega postopka dolžniku v izvršilnem postopku, ki ne teče kot izjema iz 2. odstavka 131. člena ali iz 3. točke 3. odstavka 132. člena ZFPPIPP, ne sme nalagati v plačilo stroškov.
Od začetka stečajnega postopka se terjatve uveljavljajo na način in po pravilih insolvenčnega zakona.
Sodišče mora pri oceni objektivnega pogoja izpodbojnosti upoštevati dejanska poslovna razmerja med pravdnima strankama, oziroma običaj, ki je bil med njima vzpostavljen, pa tudi splošno znano dejstvo, da se je v času poslovanja pravdnih strank gospodarska situacija v državi bistveno poslabšala, kaj je povečalo zamude pri plačilih. Praksa med strankama je namreč individualiziran pravni standard, ki ga sodišče ugotovi na podlagi konkretnih okoliščin konkretnega primera.
Domneve, ki jih v zvezi z obstojem subjektivnega elementa izpodbojnosti določa tretji odstavek 272. člena ZFPPIPP, so določene v korist stečajnega dolžnika. Upnik, torej tožena stranka, ki je prejela izpolnitev, pa lahko bodisi izpodbija te domneve, bodisi prereka sam obstoj subjektivnega elementa izpodbojnosti, torej, da takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, ni vedela ali morala vedeti, da je dolžnik insolventen, v zvezi s čimer je sicer trditveno in dokazno breme na strani stečajnega dolžnika.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovira za začetek postopka odpusta obveznosti - ponoven predlog - zloraba instituta
Glede obveznosti, glede katerih je bil odpust že pravnomočno zavrnjen s sodno odločbo in je bilo s tem že odločeno o tem, da za odpust obstaja ovira, bi začetek postopka odpusta pomenil zlorabo tega instituta. Pri tem namreč pravici dolžnika, da doseže pravno dobroto odpusta obveznosti, stoji nasproti pravica upnikov, da dobijo svoje terjatve poplačane.
Stranka se lahko že s sklicevanjem na spremenjene okoliščine upre zahtevku na sklenitev glavne pogodbe; če pa je pogodba že deloma izpolnjena, sme zahtevati vrnitev po pravilih o neupravičeni pridobitvi. To terjatev lahko uveljavlja v splošnem petletnem zastaralnem roku. Enoletni subjektivni rok iz prvega odstavka 99. člena OZ se nanaša le na razveljavitev pogodbe, ki je izpodbojna zaradi napak volje.
Ker so okoliščine, ki naj bi tožnici oteževale gradnjo, obstajale že ob sklenitvi sporne predpogodbe, ne gre za spremenjene okoliščine in se tožnica nanje ne more sklicevati.
Četudi je bila tožniku izpodbijana sodba vročena neosebno, namesto osebno, je bil z njeno vsebino nedvomno seznanjen na dan pisanja pritožbe. Ko je vložil dopolnitev pritožbe oziroma ko je dostavil listinski dokaz, je petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe že potekel. Navedene dopolnitve pritožbe z listinskim dokazom zato ni mogoče upoštevati. Tudi če bi ju tožnik predložil pravočasno, to je v pritožbenem roku, pritožbeno sodišče listinskega dokaza ne bi smelo upoštevati, saj gre za nedovoljeno pritožbeno novoto. Ob potrebni skrbnosti, bi ga lahko namreč predložil že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Sodišče mora ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo, zato mora obravnavati vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, zlasti pravico do dediščine in velikost dednega deleža (s tem tudi pravico do nujnega deleža). Sodišče prve stopnje ni izpolnilo svoje dolžnosti materialno procesnega vodstva, izpodbijani sklep je obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka.
pristojnosti in naloge upravitelja – organ postopka – nadzor sodišča – vsebinski nadzor – neustrezna komunikacija – zastoji v postopku – razrešitev upravitelja
Sodnik ima tudi pristojnost nadzora nad poslovanjem upravitelja. Ta pristojnost v ZFPPIPP sicer ni izrecno določena, izhaja pa iz prvega odstavka 48. člena ZFPPIPP. Nadzor ni zgolj procesne narave (zaradi zagotovitve spoštovanja zakonsko določenih rokov in hitrosti postopka), pač pa gre za vsebinski nadzor, ki izhaja predvsem iz namena postopkov zaradi insolventnosti (zagotovitve najboljših pogojev za plačilo upnikov). Vsebinski nadzor posredno izhaja tudi iz dolžnosti (in ne zgolj upravičenja) sodišča, da razreši upravitelja, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan.
Postati in ostati stečajni upravitelj ni pravica, sodnik, ki vodi postopek, mora stečajnemu upravitelju (tudi) zaupati.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja - pravni interes - poplačilo upnikov - neobstoječa stečajna masa
Glede na to, da je bil dolžnikov predlog za odpust obveznosti pravnomočno zavržen ter da se iz dolžnikove plače v stečajno maso ne bo nateklo nič, drugega premoženja pa dolžnik nima, upniki na bodo poplačani, in to niti v manjšem deležu, saj se iz neobstoječe stečajne mase ne bodo mogli poplačati niti stroški stečajnega postopka. Zato namena stečajnega postopka v obravnavani zadevi ni mogoče doseči, od njega nima dolžnik nobenega upoštevnega pravnega interesa oziroma koristi, prav tako ga nimajo niti upniki.
dolg do države – država kot upnik – dogovor o obročnem odplačilu – delni odpust obveznosti – predpisana oblika dogovora – dovolitev ministra – ugovor zoper sklep o izvršbi – neizpolnitev obveznosti – pravno nepomembno dejstvo – neizvedba dokaza
Ko gre za dolg do države, lahko dolžniku dovoli obročno plačilo dolga oziroma (delni) odpis dolga le pristojni minister v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, ob primernem zavarovanju in obrestovanju.
Sodišče ni bilo dolžno izvesti predlaganih dokazov, saj bi bilo ugotavljanje nespornih oziroma pravno nepomembnih dejstev nesmiselno.
odškodnina - stroški mesečne nege in oskrbe – oskrba na domu – zastaranje – pretrganje zastaranja – vštetje nakazila - renta
Tožnik je tožbo za povrnitev tistih stroškov za tožnikovo nego in oskrbo, ki so nastali pred junijem 2009, umaknil, ponovno pa je zahteval plačilo šele decembra 2012, zato zastaranje kljub tožbi ni bilo pretrgano.
Nobenega dvoma ni, da je oskrba nepokretnega bolnika na lastnem domu dražja in kvalitetnejša od oskrbe v domu starejših občanov. Znesek 1.692,08 EUR mesečno glede na obseg tožnikovih potreb, zahtevnost njegove nege in splošno znana cenovna razmerja, ni niti najmanj pretiran.
odškodninska odgovornost – strokovna napaka v postopku zdravljenja – protipravno ravnanje – vzročna zveza – skrbnost dobrega strokovnjaka – vestno in pravilno zdravljenje – trditveno in dokazno breme
Tudi v odškodninskih sporih zaradi strokovnih napak v postopkih zdravljenja je trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo sklepanje o protipravnem ravnanju in o vzročni zvezi med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo, na pacientu. Zaradi obrnjenega dokaznega bremena glede odgovornosti pa je dokazno breme glede vsebine pravnega standarda vestnega in pravilnega zdravljenja na tožencu.
Prvotoženec je bil dolžan poskrbeti za notranjo organiziranost tako, da bi bila zagotovljena sodelovanje in komunikacija, potrebna za razporeditev oseb, ki iščejo zdravniško pomoč, v ambulanto ustrezne specialnosti. Tveganja napačne odločitve v zvezi z navedenim ni mogoče pripisati osebi, ki išče zdravniško pomoč.
Tožnica uveljavlja na račun svoje dedne pravice (zunajzakonska partnerka) solastninsko pravico na premoženju, ki ga je podedovala oporočna dedinja. Med drugim zatrjuje, da je oporoka nična. V tem primeru zadostuje postavljeni ugotovitveni zahtevek, da je tožnica lastnica vtoževanega premoženja do 1/4.
prenos pogodbe – večkratni zaporedni prenos pravice (veriga pogodb)
V primeru prenosa pogodbe po 122. členu OZ ne gre za večkratni zaporedni prenos pravice, zato za tak primer ne velja zahteva iz drugega odstavka 150. člena ZZK-1, da je potrebno za vsak prenos priložiti listino, ki je podlaga za vknjižbo pravice v korist prednika.
Določbe šestega odstavka 141. člena ZIZ ne gre razumeti tako, da bi izvršilno sodišče izvršbo na denarna sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet ustavilo le ob hkratnem obstoju pogojev iz tretjega in četrtega odstavka istega člena, temveč tako, da se izvršba ustavi na podlagi obvestila banke bodisi ker dolžnika nima odprtega TRR računa bodisi na računu ni (bilo) rubljivih sredstev.
ZIZ člen 24, 24/3, 56, 58, 58/1, 58/3, 264. ZPP člen 190, 325.
predhodna odredba - ugovor po izteku roka - odstop terjatve - dopolnilni sklep
V postopku zavarovanja so po pravnomočnosti sklepa o zavarovanju možni le opozicijski ugovori – da je terjatev prenehala. Tudi če je bila terjatev tožeče stranke odstopljena novemu upniku, zaradi tega ni prenehala, tožeča stranka pa tudi v takem primeru obdrži procesno legitimacijo.