Tožnica uveljavlja na račun svoje dedne pravice (zunajzakonska partnerka) solastninsko pravico na premoženju, ki ga je podedovala oporočna dedinja. Med drugim zatrjuje, da je oporoka nična. V tem primeru zadostuje postavljeni ugotovitveni zahtevek, da je tožnica lastnica vtoževanega premoženja do 1/4.
Priznanje in sodno ugotavljanje očetovstva se izključujeta, razen v primeru, ko se s priznanjem očetovstva izrecno ne strinja otrokova mati in lahko zato tisti, ki je očetovstvo priznal, očetovstvo dokaže le v sodnem postopku.
Dejstvo, da je bilo sporno stanovanje last družbe in ne občine, s katero je zanj pritožnik sklenil kupoprodajno pogodbo, ne predstavlja novega dejstva in izpostavljena kazenska sodba ne novega dokaza v smislu 10. točke 294. člena ZPP.
osebni stečaj – uvedba stečajnega postopka – predhodni postopek – predlog za začetek postopka insolventnosti – postopek odpusta obveznosti – lahkomiselno ravnanje – neodgovorno ravnanje
Predhodni postopek zaradi insolventnosti (uvedba postopka zaradi insolventnosti) se začne z vložitvijo predloga za začetek postopka in ne šele s sklepom o začetku.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi - nedopustnost izvršbe - uspešnost izvršbe - izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet - transakcijski račun - nepopolna vloga - edino izvršilno sredstvo - neobstoj predmeta izvršbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev odgovora na ugovor
(Ne)uspešnost izvršbe ni dopusten ugovorni razlog.
Sodišče prve stopnje je pred izdajo sklepa o izvršbi opravilo vpogled v njemu dostopne evidence, zato bi lahko predlog za izvršbo glede predlagane izvršbe na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet tudi takoj zavrnilo zaradi neobstoja predmeta izvršbe. Ker tega ni storilo in je izvršbo dovolilo tudi s tem sredstvom, ni moglo storiti relativno bistvene kršitve določb postopka, ki bi vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.
Odgovor na ugovor bi bilo treba poslati dolžniku v odgovor le, če bi upnik v odgovoru zatrjeval nova dejstva in predlagal nove dokaze, pa bi se vse to nanašalo na relevantne ugovorne razloge.
Zaradi avtonomije volje strank pri urejanju medsebojnih razmerij sodišče ne more po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo pogodbenega materialnega prava, če pravo v postopku ni bilo jasno in določno opredeljeno.
Stranka se lahko že s sklicevanjem na spremenjene okoliščine upre zahtevku na sklenitev glavne pogodbe; če pa je pogodba že deloma izpolnjena, sme zahtevati vrnitev po pravilih o neupravičeni pridobitvi. To terjatev lahko uveljavlja v splošnem petletnem zastaralnem roku. Enoletni subjektivni rok iz prvega odstavka 99. člena OZ se nanaša le na razveljavitev pogodbe, ki je izpodbojna zaradi napak volje.
Ker so okoliščine, ki naj bi tožnici oteževale gradnjo, obstajale že ob sklenitvi sporne predpogodbe, ne gre za spremenjene okoliščine in se tožnica nanje ne more sklicevati.
odškodnina - stroški mesečne nege in oskrbe – oskrba na domu – zastaranje – pretrganje zastaranja – vštetje nakazila - renta
Tožnik je tožbo za povrnitev tistih stroškov za tožnikovo nego in oskrbo, ki so nastali pred junijem 2009, umaknil, ponovno pa je zahteval plačilo šele decembra 2012, zato zastaranje kljub tožbi ni bilo pretrgano.
Nobenega dvoma ni, da je oskrba nepokretnega bolnika na lastnem domu dražja in kvalitetnejša od oskrbe v domu starejših občanov. Znesek 1.692,08 EUR mesečno glede na obseg tožnikovih potreb, zahtevnost njegove nege in splošno znana cenovna razmerja, ni niti najmanj pretiran.
Sodišče mora ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo, zato mora obravnavati vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, zlasti pravico do dediščine in velikost dednega deleža (s tem tudi pravico do nujnega deleža). Sodišče prve stopnje ni izpolnilo svoje dolžnosti materialno procesnega vodstva, izpodbijani sklep je obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka.
odškodninska odgovornost – strokovna napaka v postopku zdravljenja – protipravno ravnanje – vzročna zveza – skrbnost dobrega strokovnjaka – vestno in pravilno zdravljenje – trditveno in dokazno breme
Tudi v odškodninskih sporih zaradi strokovnih napak v postopkih zdravljenja je trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo sklepanje o protipravnem ravnanju in o vzročni zvezi med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo, na pacientu. Zaradi obrnjenega dokaznega bremena glede odgovornosti pa je dokazno breme glede vsebine pravnega standarda vestnega in pravilnega zdravljenja na tožencu.
Prvotoženec je bil dolžan poskrbeti za notranjo organiziranost tako, da bi bila zagotovljena sodelovanje in komunikacija, potrebna za razporeditev oseb, ki iščejo zdravniško pomoč, v ambulanto ustrezne specialnosti. Tveganja napačne odločitve v zvezi z navedenim ni mogoče pripisati osebi, ki išče zdravniško pomoč.
prodajna pogodba - odgovornost prodajalca - stvarne napake - pristop k odpravi napak - pravočasno grajanje napak - pripoznava dolga
Tožena stranka je obvestila D. J. o napakah, sicer prepozno, ki si je napake – madeže tudi ogledal in jih skušal odpraviti, kar pa še ne pomeni, da je s tem dejanjem tožeča stranka prevzela odgovornost za napake in posledično pripoznala svoj dolg do tožene stranke.
prenos pogodbe – večkratni zaporedni prenos pravice (veriga pogodb)
V primeru prenosa pogodbe po 122. členu OZ ne gre za večkratni zaporedni prenos pravice, zato za tak primer ne velja zahteva iz drugega odstavka 150. člena ZZK-1, da je potrebno za vsak prenos priložiti listino, ki je podlaga za vknjižbo pravice v korist prednika.
ZIZ člen 24, 24/3, 56, 58, 58/1, 58/3, 264. ZPP člen 190, 325.
predhodna odredba - ugovor po izteku roka - odstop terjatve - dopolnilni sklep
V postopku zavarovanja so po pravnomočnosti sklepa o zavarovanju možni le opozicijski ugovori – da je terjatev prenehala. Tudi če je bila terjatev tožeče stranke odstopljena novemu upniku, zaradi tega ni prenehala, tožeča stranka pa tudi v takem primeru obdrži procesno legitimacijo.
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 132, 132/3, 132/3-2, 132/3-3, 296, 296/1, 383. ZIZ člen 38, 38/5.
stroški postopka – začetek stečajnega postopka – prekinitev izvršilnega postopka – nejudikatna terjatev – prijava terjatve v stečajnem postopku – osebni stečaj
Sodišče po začetku stečajnega postopka dolžniku v izvršilnem postopku, ki ne teče kot izjema iz 2. odstavka 131. člena ali iz 3. točke 3. odstavka 132. člena ZFPPIPP, ne sme nalagati v plačilo stroškov.
Od začetka stečajnega postopka se terjatve uveljavljajo na način in po pravilih insolvenčnega zakona.
nova dejstva in dokazi – prekluzija – dokazni sklep - pravočasno grajanje procesnih kršitev
Sodišče prve stopnje je upoštevalo tudi izpisek plačil tožene stranke, čeprav je sicer navedlo, da je bil predložen prepozno. Do listine se je namreč dokazno opredelilo; navedlo je, da zatrjevanega plačila ne izkazuje. Kršitev določbe prvega odstavka 286. člena ZPP je bila tako storjena kvečjemu v škodo tožeče stranke in torej toženi stranki v korist, zato je ta pritožbeni očitek neutemeljen.
Dokazni sklep je dovolj obrazložen, tožena stranka pa mu na naroku niti ni oporekala, zato je uveljavljanje te kršitve v pritožbenem postopku neupoštevno.
Določbe šestega odstavka 141. člena ZIZ ne gre razumeti tako, da bi izvršilno sodišče izvršbo na denarna sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet ustavilo le ob hkratnem obstoju pogojev iz tretjega in četrtega odstavka istega člena, temveč tako, da se izvršba ustavi na podlagi obvestila banke bodisi ker dolžnika nima odprtega TRR računa bodisi na računu ni (bilo) rubljivih sredstev.