• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 29
  • >
  • >>
  • 41.
    VDSS sodba Pdp 1204/2013
    27.3.2014
    DELOVNO PRAVO
    VDS0012462
    ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 197.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu
    Delavke so se tožnice (vodje poslovalnice) bale. Ker so kršile obveznost evidentiranja na evidenčni uri, so morale peti. Tožnica je imela pravico, da preverja, ali so delavke seznanjene o doseganju plana, vendar je način, ki se ga je posluževala tožnica (ko je to preverjala po končanem delu v garderobah, ko so se delavke preoblačile) povsem neprimeren in šikanozen. Tožnica kot nadrejena delavka (vodja poslovalnice), je vodje oddelkov različno obravnavala. V njihovi odsotnosti je spremenila postavitev izdelkov. Kot predpostavljena podrejenemu ni odobrila izrabe dopusta. Opisano ravnanje tožnice ima znake kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po 197. členu KZ-1. Za šikaniranje na delovnem mestu se šteje ponavljajoče se psihično maltretiranje z različnimi aktivnostmi na sistematičen način, s ciljem in posledico degradacije delovnih pogojev, ki lahko privedejo do kršitve človekovih pravic. Tožnica je s svojimi ravnanji kršila obveznosti iz delovnega razmerja. Kršitve imajo vse znake kaznivega dejanja. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
  • 42.
    VSL sodba I Cpg 1338/2012
    27.3.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB
    VSL0078474
    OZ člen 82, 82/1, 82/2, 104, 117, 117/1.
    fiksna pogodba – določitev roka za izpolnitev obveznosti – fiksen rok – prodaja podjetja – dokončanje posla – razlaga pogodb – jasna pogodbena določila
    Iz zapisa v Pogodbi, da je cilj naročnika (tožene stranke) „v najkrajšem možnem času prodati večinski delež tožene stranke“ ne sledi, da je Pogodba fiksna pogodba. Kakšnih drugih določil o tem, da je rok za izpolnitev obveznosti 30.6.2006, kot to zatrjuje pritožnica, Pogodba nima.
  • 43.
    VDSS sodba Psp 581/2013
    27.3.2014
    INVALIDI
    VDS0012252
    ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1.
    invalidnost I. kategorije- invalidska pokojnina
    Pri tožnici (invalidki III. kategorije) ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in do stanja iz 1. alineje drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, na podlagi katerega bi bila razvrščena v I. kategorijo invalidnosti in bi se ji na tej podlagi priznala pravica do invalidske pokojnine. Zato tožničin tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
  • 44.
    VDSS sodba in sklep Pdp 272/2014
    27.3.2014
    DELOVNO PRAVO
    VDS0012195
    ZDR člen 109, 118, 118/1. ZDR-1 člen 118.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - višina odškodnine
    Okoliščine kot so trajanje sodnega postopka, dejstvo, da tožnik ni imel sredstev za preživljanje, da mu tožena stranka ni podala odpovedi pogodbe o zaposlitvi z odpovednim rokom, ki bi mu pripadal v trajanju 150 dni in mu tudi ni izplačala odpravnine, pri odmeri odškodnine po 1. odstavku 118. člena ZDR niso pravno odločilne. Kot izhaja iz ustaljene sodne prakse odškodnina po 118. členu ZDR ne predstavlja nadomestila za odpovedni rok ali odpravnino po 109. členu ZDR, temveč gre za posebno odškodnino - odmeno namesto reintegracije delavca (v novem ZDR-1 jo zakon v 118. členu poimenuje "denarno povračilo"). Ta odškodnina pa je različna glede na položaj posameznega delavca in sicer se presoja stanje na dan odločitve sodišča prve stopnje in položaj delavca ob sodni razvezi. Tožnik je imel ob sodni razvezi, do katere je prišlo na njegov predlog, svoj socialni status urejen, torej ni prešel v odprto brezposelnost in ima zagotovljeno nadomestilo za brezposelnost do upokojitve.
  • 45.
    VDSS sodba Pdp 1214/2013
    27.3.2014
    DELOVNO PRAVO
    VDS0012083
    ZUstS člen 43, 44. ZPSV člen 3, 3/3. ZPIZ-1 člen 368, 368/2.
    odpravnina - učinkovanje odločbe ustavnega sodišča - prispevki za socialno varnost
    Tožnici je bila v letu 2009 podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Ob odpovedi je bila tožnici izplačana odpravnina, pri čemer je tožena stranka v skladu s 3. odstavkom 3. člena takrat veljavnega ZPVS odvedla prispevke za socialno varnost. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-214/09, Up-2988/08 z dne 8. 7. 2010 ugotovilo, da je 3. odstavek 3. člena ZPSV v neskladju z Ustavo, zaradi česar je Državnemu zboru naložilo, da v roku 6 mesecev po objavi te odločbe odpravi ugotovljeno neskladje. Odločilo je tudi, da se od odpravnin, izplačanih zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, do odprave ugotovljenega neskladja, ne plačujejo prispevki delavcev za socialno varnost. Dve leti po objavi te odločbe je tožnica vložila tožbo, s katero je zahtevala plačilo razlike med v odpovedi pogodbe o zaposlitvi priznanim bruto zneskom odpravnine in dejansko izplačanim neto zneskom. Dejanskega obračuna prispevkov za socialno varnost ob izplačilu odpravnine tožnici ni možno šteti za pravnomočno odločitev o razmerju. Res je, da je tožena stranka pri tem ravnala v skladu z takrat veljavno določbo 3. odstavka 3. člena ZPSV, vendar to ne pomeni, da je bilo v razmerju med strankama glede plačila odpravnine pravnomočno odločeno s takšnim izplačilom. O tem razmerju bo pravnomočno odločeno šele v tem sodnem sporu. Zato je tožničin zahtevek za plačilo razlike med bruto in neto odpravnino utemeljen.
  • 46.
    VDSS sodba Pdp 311/2014
    27.3.2014
    DELOVNO PRAVO
    VDS0012291
    ZDR člen 166, 184. Direktiva 2003/88/ES člen 7.
    regres za letni dopust - neizkoriščen letni dopust - denarna odškodnina
    V primeru obstoja objektivnih okoliščin, ki preprečuje izrabo letnega dopusta, ima delavec pravico do nadomestila za neizrabo letnega dopusta. Tožnici je bil podaljšan bolniški stalež, zato letnega dopusta ni mogla koristiti do prenehanja delovnega razmerja, čeprav ji je bil izrecno odobren. Na strani tožnice so torej nastale objektivne okoliščine, ki so ji (do prenehanja delovnega razmerja) onemogočale izrabo letnega dopusta. Zato je tožnica za sporno leto upravičena do plačila nadomestila (odškodnine) za neizkoriščen letni dopust.
  • 47.
    VSK sklep Cpg 93/2014
    27.3.2014
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSK0005870
    ZIZ člen 264, 264/2. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3.
    postopek zavarovanja - predhodna odredba - stečajni postopek - ustavitev postopka zavarovanja - zastavna pravica - pogojna pridobitev ločitvene pravice
    S predhodno odredbo se lahko opravijo le tista dejanja, ki zavarujejo upniku položaj, to zavarovanje pa lahko velja največ do trenutka, ko bi bili izpolnjeni pogoji za izvršbo. Z začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za terjatev, ki jo ima zavarovano s predhodno odredbo, ne bo izpolnil. To pomeni, da se ne bo uresničil pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica.
  • 48.
    VDSS sodba in sklep Pdp 185/2014
    27.3.2014
    DELOVNO PRAVO
    VDS0012165
    ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
    Tožnik (voznik tovornjaka) je vozil službeno vozilo (brez vozniškega dovoljenja) v času veljavnosti ukrepa o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja. Ob policijski kontroli je bilo ugotovljeno, da je bilo tožniku že predhodno odvzeto vozniško dovoljenje in v posledici navedenega je policija zasegla službeno vozilo. Zaradi zasega vozila tožniku so v enoti ostali brez nujno potrebnega vozila in so za potrebe te enote morali prerazporediti drugo vozilo iz druge enote tožene stranke. Prav tako je tožena stranka imela primanjkljaj zaposlenih na delovnem mestu voznik tovornjaka, saj tožnik zaradi odvzema vozniškega dovoljenja dela ni mogel opravljati. Zato je bil moten delovni proces pri drugotoženi stranki. S svojim ravnanjem je tožnik huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, kar je zakoniti razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
  • 49.
    VDSS sklep Pdp 34/2014
    27.3.2014
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0011996
    ZJU člen 5, 5/1. ZDR člen 204, 204/4. ZPP člen 188, 188/2, 188/3, 365, 365/3. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
    razvrstitev v plačni razred - plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - javni uslužbenci - zavrženje tožbe - sodno varstvo - denarni zahtevek
    Tožnik je svoj tožbeni zahtevek, pri katerem še vztraja, utemeljeval s plačilom po dejanskem delu. Takšno svojo denarno terjatev pa lahko delavec glede na 1. odstavek 5. člena ZJU in 4. odstavek 204. člena ZDR uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem, ne da bi pred tem uveljavljal varstvo pravic pri delodajalcu.
  • 50.
    VDSS sodba Psp 578/2013
    27.3.2014
    INVALIDI
    VDS0012250
    ZPIZ-1 člen 60, 71.
    invalidnost - priznanje novih ali drugačnih pravic iz invalidskega zavarovanja
    Pri tožnici (invalidki III. kategorije) gre za takšno stanje, kot je bilo ugotovljeno v prvem postopku. Pri njej ni prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju, ki bi predstavljale podlago za priznanje novih ali drugačnih pravic iz invalidskega zavarovanja v smislu 71. člena ZPIZ-1, kot jih je tožnica pridobila z odločbo toženca. Ta odločba pa je pravnomočna. Zato tožnica ni upravičena do novih pravic iz invalidskega zavarovanja, pač pa ima še nadalje vse pravice, kot so ji bile priznane s pravnomočno odločbo toženca.
  • 51.
    VDSS sklep Psp 545/2013
    27.3.2014
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0012230
    ZPIZ člen 11. ZTPPIZ člen 68, 68/2. ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 203, 203/1.
    starostna pokojnina - pokojninska osnova – podatki matične evidence
    Kolikor v matični evidenci zavarovancev za posamezna obdobja ni podatkov o višini plače zavarovanca (bodisi po krivdi delodajalca ali tožene stranke), ki so pomembni za ugotovitev zakonite pokojninske osnove, je potrebno uporabiti druge podatke, ki so na voljo. Bistveno je, da zavarovanec ne izgubi pravice, da višino svojih plač dokazuje z drugimi verodostojnimi dokazi.

    V primeru, če med strankama ni sporno, da so bili plačani prispevki za sporno obdobje in če tožniku ni uspelo dokazati višine zavarovalne osnove, je potrebno upoštevati vsaj najnižjo zavarovalno osnovo, od katere so se tedaj plačevali prispevki.
  • 52.
    VDSS sodba Psp 589/2013
    27.3.2014
    INVALIDI
    VDS0012259
    ZPIZ-1 člen 60, 67, 67/1, 68, 68/2.
    invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina
    Tožnik ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela, zato je pri njem podana prva kategorija invalidnosti zaradi posledic bolezni. Glede pravice do invalidske pokojnine tožnik izpolnjuje pogoje iz 1. odstavka 67. člena (zavarovanec pri katerem je nastala invalidnosti I. kategorije) in tudi pogoje iz 2. alinee 68. člena (da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenega 20 leta starosti do nastanka invalidnosti, šteto delovna leta kot polna leta). Zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, utemeljen.
  • 53.
    VSL sodba I Cpg 9/2013
    26.3.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0080333
    OZ člen 86, 86/1, 131, 131/1, 135.
    ničnost pogodb – odškodninska odgovornost – dokazna ocena – cesijska pogodba
    Splošno znano dejstvo je, da se terjatev zmanjša, če je plačana (kar je trdila tudi tožeča stranka). V kolikor je imela tretje tožena stranka za to drugačne razloge, bi jih v postopku morala navesti. S tem, ko je tožeča stranka dokazala, da se je terjatev tretje toženke znižala, je torej breme pojasnila, zakaj je do tega prišlo (v kolikor razlog ni bil poplačilo), prešlo na tožene stranke. Tretje tožena stranka je v postopku na prvi stopnji trdila zgolj, da v zvezi s terjatvijo, ki jo je imela do stranskega intervenienta, ni dobila nobenega plačila. Razlogov, zakaj je svojo terjatev zmanjševala, kljub številnim pozivom tožeče stranke in stranskega intervenienta, ni navedla. Na drugi strani sta prvo in drugo tožena stranka sami navedli, da je očitno, da je bila terjatev zmanjšana zaradi odstopa terjatev, torej na podlagi štirih pogodb o odplačnem odstopu terjatev.

    Ni bistveno, na kakšen način je stečajni dolžnik (oziroma k njemu pripojene družbe) poravnal dolg do družbe P. - z denarjem ali z odstopi terjatev. V obeh primerih je prišlo do zmanjšanja njegovega premoženja, torej do škode.
  • 54.
    VSL sodba II Cp 2696/2013
    26.3.2014
    STVARNO PRAVO
    VSL0075620
    SPZ člen 9, 44, 44/2, 217, 217/2, 217/3. ZTLR člen 54.
    priposestvovanje stvarne služnosti – nepravo priposestvovanje – raziskovalna dolžnost
    Toženca sta ustrezno opravila raziskovalno dolžnost, potem ko sta ugotovila, da sta bili nepremičnini, ki sta ju kupovala, razparcelirani in ločeni z ograjo ter da je bil del nepremičnine asfaltiran, kar je bilo nenavadno in kar je od njiju terjalo, da se pozanimata o razlogih za to stanje in posumita na uporabo s strani tretjih. Toženca sta to storila in od prodajalca prejela informacijo, da je bila parcelacija narejena zaradi nameravane prodaje.
  • 55.
    VSL sklep IV Cpg 441/2014
    26.3.2014
    PRAVO DRUŽB – SODNI REGISTER
    VSL0080311
    ZSocP člen 9, 9/2, 9/3, 14, 14/3, 15, 15/2.
    socialno podjetje – omejitve – ovira za pridobitev statusa socialnega podjetja – preoblikovanje zaposlitvenega centra v socialno podjetje
    Sistemska, pa tudi teleološka razlaga določbe tretjega odstavka 9. člena ZSocP, ki je v preprečitvi dvojnega financiranja zaradi pridobitve dveh statusov (kot invalidsko podjetje ali zaposlitveni center in kot socialno podjetje) tako po ZZRZI, kot po ZSocP, napotuje na razlago alternativno navedenih razlogov za nemožnost pridobitve statusa socialnega podjetja in ne kumulativno navedenih.
  • 56.
    VSL sklep II Cp 903/2014
    26.3.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL0075615
    OZ člen 50.
    navidezna pogodba – soglasje med strankama
    Navidezna pogodba predvideva strinjanje strank o njeni navideznosti. To pomeni, da se morata stranki takšne pogodbe tudi odgovoriti, da je ta pogodba med njima neučinkovita.
  • 57.
    VSM sklep I Cp 1410/2013
    26.3.2014
    SODNE TAKSE
    VSM0021869
    ZST-1 člen 11.
    oprostitev plačila sodnih taks – odlog - obročno plačilo – (ne)vezanost na predlog stranke
    Predložitev izjave o premoženjskem stanju in druga dokazila o premoženju je namreč v pravdnih zadevah namenjeno zgolj uporabi instituta oprostitve plačila sodne takse oziroma drugih v tem vsebovanih oblik. Sodišče namreč pri svoji odločitvi o oprostitvi plačila sodnih taks, odlogu plačila ali obročnem plačilu te, ni vezano na predlog stranke in samo odloči, kateri institut je glede na premoženjske razmere stranke opravičljiv oziroma, v kolikor niso podani za to utemeljeni razlogi, predlog zavrne.
  • 58.
    VSL sklep I Cpg 1460/2012
    26.3.2014
    PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0080322
    ZGD člen 258, 258/1, 258/2. ZGD-1 člen 263. ZZavar člen 51, 51/2. OZ člen 131, 132.
    odškodninska odgovornost članov uprave - vodenje poslov - družba za vzajemno zavarovanje - pogodba o opravljanju odvetniških storitev - pravno priznana premoženjska škoda
    Pravno priznana premoženjska škoda je tista kršitev pravice drugega, ki povzroči nadaljnjo posledico in se kaže bodisi v obliki zmanjšanja premoženja oškodovanca (navadna škoda) bodisi kot preprečitev povečanja premoženja.

    Razlika med plačilom opravljenih odvetniških storitev B. in hipotetičnim plačilom v primeru, ko bi vložitev 5.151 predlogov za izvršbo tožeča stranka zaupala odvetnici A., predstavlja zmanjšanje premoženja tožeče stranke.
  • 59.
    VSL sodba I Cpg 138/2013
    26.3.2014
    USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA
    VSL0063776
    URS člen 26, 26/1, 140, 142. OZ člen 131. ZFO-1 člen 8.
    odškodninska odgovornost države – krivdna odgovornost - zakonodajna dejavnost – protiustaven zakon – opozorila zakonodajnopravne službe – protipravno ravnanje – potrebna skrbnost – službena dolžnost – običajna metoda dela – pravila stroke – očitna in huda kršitev ustave – kršitev temeljnih civilizacijskih standardov – kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin – razumni zakonodajalec – financiranje občin – načelo ustavne države – načelo enakosti
    Tožnik ne more uspeti z odškodninsko tožbo proti državi samo zato, ker je ustavno sodišče določen zakon razveljavilo (oziroma je ugotovilo, da slednji ni skladen z ustavo). Normodajna dejavnost je preveč kompleksna, da bi vsako pomanjkljivost pri tem šteli za protipravno ravnanje, ki daje podlago za odškodninsko odgovornost. Izhodišče za presojo o tem, ali je podana protipravnost v smislu 26. člena URS ne more biti zgolj splošno pravilo o prepovedi povzročanja škode. Ravnanje nosilcev oblasti je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.

    Skladno z načelom ustavne države in načelom enakosti je treba vsem prebivalcem, ne glede to, v kateri občini živijo, zagotoviti dobrine, ki pomenijo njihove zakonske in ustavne pravice, in jih izvajajo občine. V ta namen mora zakonodajalec uporabiti ukrepe, ki korigirajo objektivne razlike med občinami.
  • 60.
    VSL sodba in sklep I Cpg 701/2012
    26.3.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0076964
    OZ člen 190, 190/3, 198, 210, 365. ZPP člen 184, 286.
    uporabnina – sprememba tožbe – zastaranje – pretrganje zastaranja – vložitev tožbe - vrnitev vlaganj - nadomestilo v višini obresti - prekluzija
    Ob vložitvi tožbe je bil postavljen zahtevek za plačilo uporabnine in zamudnih obresti, ne pa za plačilo nadomestila v višini obresti, ki bi jih dosegla tožeča stranka pri banki z denarnim zneskom najemnin, kar je zahtevala s spremembo tožbe. Zato je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo 365. člena OZ o pretrganju zastaranja za ta del terjatve po spremenjeni tožbi.
  • <<
  • <
  • 3
  • od 29
  • >
  • >>