OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063751
ZPSPP člen 23. ZPP člen 286, 286/1, 286/5.
pogodba o leasingu – podnajemna pogodba – reprogramiranje pogodbe – najem poslovnih prostorov – najemna pogodba za določen čas – sporazumno prenehanje najemne pogodbe – zakoniti zastopnik občine – zaslišanje priče – prepozen dokaz
Župan občine je zakoniti zastopnik občine in je zato obvestilo njemu šteti kot obvestilo občini.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče kot prepozen, ker je bil ta dokaz predlagan po koncu prvega naroka za glavno obravnavo.
ZGD-1 člen 590, 590/3, 590/4, 590/5, 634, 634/2. ZSReg člen 17, 33, 36, 36/1.
prekinitev postopka vpisa do pravnomočnosti odločitve o tožbenem zahtevku - registrska zapora - pravni interes za udeležbo v registrskem postopku - vpis delitve pred pravnomočno odločitvijo o tožbenem zahtevku
V skladu s tretjim odstavkom 590. člena ZGD-1 se registrski postopek prekine, če poslovodstvo ne predloži izjave iz 1. točke drugega odstavka tega člena. V obravnavani zadevi je poslovodstvo predlagatelja vpisa sicer predložilo izjavo, da nihče od delničarjev ni vložil izpodbojne tožbe, je pa tretji (družbenik družbe R.T. d.o.o, večinskega delničarja predlagatelja vpisa) 16. 9. 2013 registrsko sodišče obvestil, da je vložil tožbo zaradi ugotovitve ničnosti sklepa skupščine družbe P. d.d. o soglasju k delitvi družbe z dne 23. 8. 2013. Takšna (pravočasno vložena) tožba pa ima po splošnem pravilu iz tretjega odstavka 590. člena ZGD-1 za posledico prekinitev postopka do pravnomočnosti odločitve o tožbenem zahtevku. Gre za t.i. registrsko zaporo.
Tudi v vlogi delavca bi tožeča stranka morala spoštovati določbe o varnosti in zdravju pri delu. S tem, ko je nadaljevala z delom na gredici, se je zavestno neposredno izpostavljala tveganju, da jo leteči delci poškodujejo, kar bi mogla in morala pričakovati. S temi je ogrozila tudi ostale delavce, saj se še sama ni ozirala na nevarne okoliščine, kaj šele da bi ostale posvarila pred pretečo nevarnostjo poškodb. Sodna praksa strožje obravnava situacijo, ko oškodovanec opusti dolžno ravnanje, ki ga predpisuje zakon, in sicer v smislu, da je opustitev zakonsko opredeljene skrbnosti hujša od opustitve skrbnosti, ki se pričakuje od povprečno skrbnega človeka.
Torej bi tožeča stranka morala biti še bolj pozorna, saj bi se glede na posledico morala zavedati, da je ob delu na gredicah v dometu letečih delcev, jo kateri izmed teh lahko zadene in hujše poškoduje.
Dejanje oškodovanke z vidika delavca tožene stranke nikakor ni bilo takšno, da ga ne bi bilo mogoče pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Ob izvajanju mulčenja je namreč delavec tožene stranke vedel, da se na sosednji parceli nahaja več oseb, vsekakor pa bi mogel na to računati in bi zato mulčenje moral opraviti z ustrezno skrbnostjo, tako da ne bi ogrožal zdravja in življenja oseb na sosednji parceli.
status skupnega premoženja razvezanih zakoncev – pravnomočen sklep o razdelitvi skupnega premoženja – plačevanje kredita za skupno premoženje – neupravičena obogatitev
Sklep o razdelitvi skupnega premoženja predpostavlja, da med strankama ni bilo spora o statusu premoženja in deležu na skupnem premoženju. Z razdelitvijo skupnega premoženja to ne obstaja več, zato tudi ni več mogoče ugotavljati drugačnega deleža na tem premoženju, niti zatrjevati, da to premoženje ni skupno ampak posebno premoženje.
oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - trditveno breme - nesklepčen predlog za oprostitev - vsebinsko pomanjkljiv predlog - formalno pomanjkljiv predlog - pravno relevantna dejstva
Tožena stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1. Stranka mora namreč že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva.
Objekt kazenskopravnega varstva kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1 je ustavno varovana pravica do oškodovančevega osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave RS. V konkretnem primeru je obdolženec z grdim ravnanjem, ki se je manifestiralo v več izvršitvenih oblikah (potiskanju oškodovanca ob pisalno mizo, ob okno in omaro, grabljenju po rokah in lasanju), povsem konkretno ogrozil oškodovančevo varnost. Vsa zgoraj opisana in obdolžencu očitana izvršitvena ravnanja zoper oškodovanca so takšne narave, da so že sama po sebi objektivno zmožna vzbuditi občutek ogroženosti.
Ker dolgovana taksa dosega komaj 20 % tožničine mesečne pokojnine, njeno preživljanje zaradi plačila takse gotovo ne bo ogroženo. Pri odločanju o predlagani taksni oprostitvi pa ni mogoče upoštevati dejstva, da bo morala tožnica toženkama povrniti njune pravdne stroške. Sklep o stroških postopka namreč še ni pravnomočen.