Toženka je ugovor pobota uveljavljala med pravdnim postopkom, torej kot procesni ugovor pobota, ki je namenjen obrambnim ciljem, za takšen ugovor pa ni nikjer določeno, da bi morala terjatev, ki se ugovarja v pobot, izvirati iz istega poslovnega dogodka kot terjatev po tožbi.
PRAVO DRUŽB - STANOVANJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM0021940
ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-1, 8/1-2, 8/1-3. ZIZ člen 19, 19/1, 257, 257/1, 260, 260/1, 260/1-6. ZVKSES člen 23, 23/1, 24, 24/1, 25, 25/3, 25/3-3.
spregled pravne osebnosti - zahtevek za znižanje kupnine po ZVKSES - predhodna odredba
Ugotovljena dejstva pomenijo tudi razloge za spregled pravne osebnosti po 2. alineji prvega odstavka 8. člena ZGD-1. Drugi toženec je bil kot direktor in edini družbenik edini oblikovalec poslovne volje družbe. Vedel je, da obstaja gradbeno dovoljenje smo za enosobno stanovanje in da se brez ustrezne gradbene dokumentacije gradi deset stanovanjska stavba. Prav tako je vedel za številne neprimernosti v izvedbi, ki so bile posledice tega, pa vendar je pod krinko družbe poskrbel za izvedbo gradnje in stanovanja z napakami prodal tožnikom. Družbo je nato celo neodplačno odsvojil.
URS člen 2, 14, 14/2, 23, 34, 50. ZIZ člen 4, 4/1, 4/1-6, 4/6, 9, 9/3, 52, 52/1, 53, 58, 58/1, 102, 102/1, 102/1-2, 128, 128/2, 134, 145. ZPIZ-1 člen 136.c. ZS člen 3, 3/2.
omejitev izvršbe - eksistenčni minimum - dohodki iz tujine - zahteva za odpravo nepravilnosti izvršbe - materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme - pravica do izjave
Namen omejitev izvršbe iz 102. člena ZIZ je v varstvu dolžnikovega eksistenčnega minimuma, ki mu ob posegu v njegovo premoženje zaradi izvršbe še omogoča dostojanstveno življenje (2., 34. in 50. člen Ustave). Ob ustavno skladni razlagi, ki vključuje tehtanje navedenega dolžnikovega interesa in upnikove pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), je zato pravilno razumeti zakonsko omejitev, da mora dolžniku ostati najmanj znesek v višini dveh tretjin minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost (2. točka prvega odstavka 102. člena ZIZ), tako da so vir eksistenčnega minimuma vsi dolžnikovi stalni prejemki in ne ločeno posamezen prejemek pri določenem izplačevalcu.
Pravilno poplačilo upnika ob sočasnem varstvu dolžnikovega eksistenčnega minimuma se lahko doseže le ob usklajenem postopanju izplačevalcev stalnih prejemkov, ki ga vodi, nadzoruje in usmerja sodišče.
Kot vir zagotavljanja dolžnikove eksistence se lahko upoštevajo tudi morebitni stalni prejemki (tudi pokojnina), ki jih prejema dolžnik od izplačevalca v tujini.
Upnik lahko doseže, da se pri omejitvi izvršbe pravilno upoštevajo vsi dolžnikovi stalni prejemki, z zahtevo za odpravo nepravilnosti v izvršbi v skladu z določilom prvega odstavka 52. člena ZIZ.
Tožeča stranka ni zmanjšala zahtevka v skladu s klasičnim umikom tožbe, temveč gre za uskladitev s pogoji prisilne poravnave.
Stranka, ki je razdrtje pogodbe tudi povzročila, je bila zato drugi stranki dolžna vrniti dvojno aro, kar OZ določa kot kazen za neizpolnitev pogodbe – vrniti mora, kar je prejela kot aro in še en tak znesek kot kazen.
Ker dolgovana taksa dosega komaj 20 % tožničine mesečne pokojnine, njeno preživljanje zaradi plačila takse gotovo ne bo ogroženo. Pri odločanju o predlagani taksni oprostitvi pa ni mogoče upoštevati dejstva, da bo morala tožnica toženkama povrniti njune pravdne stroške. Sklep o stroških postopka namreč še ni pravnomočen.
Objekt kazenskopravnega varstva kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1 je ustavno varovana pravica do oškodovančevega osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave RS. V konkretnem primeru je obdolženec z grdim ravnanjem, ki se je manifestiralo v več izvršitvenih oblikah (potiskanju oškodovanca ob pisalno mizo, ob okno in omaro, grabljenju po rokah in lasanju), povsem konkretno ogrozil oškodovančevo varnost. Vsa zgoraj opisana in obdolžencu očitana izvršitvena ravnanja zoper oškodovanca so takšne narave, da so že sama po sebi objektivno zmožna vzbuditi občutek ogroženosti.
oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - trditveno breme - nesklepčen predlog za oprostitev - vsebinsko pomanjkljiv predlog - formalno pomanjkljiv predlog - pravno relevantna dejstva
Tožena stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1. Stranka mora namreč že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva.