Določeni denarni znesek, za katerega tožeča stranka bremeni toženo stranko, ne predstavlja individualnega obračuna dobavljene toplotne energije v stanovanje tožeče stranke, kot ga ima v mislih tretji odstavek 25. člena SZ-1. Gre samo za delež pri razdelitvi stroškov za ogrevanje vseh posameznih in skupnih delov stavbe.
pravnomočno razsojena zadeva - res iudicata - sklep o ustavitvi izvršbe - umik predloga za izvršbo - izdaja sodbe brez naroka - pravočasnost priglasitve stroškov
Sklep o ustavitvi izvršbe zaradi umika predloga za izvršbo ne predstavlja sodne odločbe, s katero je bilo o tožbenem zahtevku že pravnomočno razsojeno.
S tem, ko je bilo v sodbi odločeno o delu pravdnih stroškov, ki so že bili priglašeni, ni bila »konzumirana« tudi pravica tožeče stranke o zahtevi za odločitev o stroških po 7. odst. 163. čl. ZPP. Tožeča stranka je v skladu s to določbo zahtevala plačilo stroškov, katerih še ni priglasila in prvostopno sodišče je pravilno o njeni zahtevi odločilo.
Stroške sodnega preizkusa odpravnine trpi močnejša stranka, v konkretnem primeru večinski delničar. Navedeno pravilo pa velja le za specifične stroške v postopku določitve primerne denarne odpravnine, to je za stroške, ki nastanejo izključno zaradi določitve primerne denarne odpravnine (praviloma gre za stroške izvedencev, ki jo ugotavljajo), ne pa tudi za običajne redne stroške postopka, t. j. stroške pooblaščencev strank. Glede slednjih še vedno velja splošno pravilo iz 35. člena ZNP, izjeme od tega pravila pa so določene v tretjem in četrtem odstavku 614. člena ZGD-1, vendar le v korist predlagatelja.
Stroški pooblaščencev strank že po definiciji ne morejo biti nesorazmerni s pravicami, ki se v postopku uveljavljajo, saj je njihova višina določena s predpisi, v katerih je ta sorazmernost že ustrezno upoštevana.
URS člen 2, 14, 14/2, 23, 34, 50. ZIZ člen 4, 4/1, 4/1-6, 4/6, 9, 9/3, 52, 52/1, 53, 58, 58/1, 102, 102/1, 102/1-2, 128, 128/2, 134, 145. ZPIZ-1 člen 136.c. ZS člen 3, 3/2.
omejitev izvršbe - eksistenčni minimum - dohodki iz tujine - zahteva za odpravo nepravilnosti izvršbe - materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme - pravica do izjave
Namen omejitev izvršbe iz 102. člena ZIZ je v varstvu dolžnikovega eksistenčnega minimuma, ki mu ob posegu v njegovo premoženje zaradi izvršbe še omogoča dostojanstveno življenje (2., 34. in 50. člen Ustave). Ob ustavno skladni razlagi, ki vključuje tehtanje navedenega dolžnikovega interesa in upnikove pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), je zato pravilno razumeti zakonsko omejitev, da mora dolžniku ostati najmanj znesek v višini dveh tretjin minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost (2. točka prvega odstavka 102. člena ZIZ), tako da so vir eksistenčnega minimuma vsi dolžnikovi stalni prejemki in ne ločeno posamezen prejemek pri določenem izplačevalcu.
Pravilno poplačilo upnika ob sočasnem varstvu dolžnikovega eksistenčnega minimuma se lahko doseže le ob usklajenem postopanju izplačevalcev stalnih prejemkov, ki ga vodi, nadzoruje in usmerja sodišče.
Kot vir zagotavljanja dolžnikove eksistence se lahko upoštevajo tudi morebitni stalni prejemki (tudi pokojnina), ki jih prejema dolžnik od izplačevalca v tujini.
Upnik lahko doseže, da se pri omejitvi izvršbe pravilno upoštevajo vsi dolžnikovi stalni prejemki, z zahtevo za odpravo nepravilnosti v izvršbi v skladu z določilom prvega odstavka 52. člena ZIZ.
Na tleh ležeča krpa na spolzki podlagi predstavlja nevarnost, ki je ni mogoče opravičiti s pravico do (ne)reda v svojem domu. Po splošni določbi 10. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) se je vsak dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. Tožnik je bil na obisku v stanovanju zavarovanca, ki drugim ne bi smel omogočiti proste hoje, če ni bila zagotovljena varnost.
oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - trditveno breme - nesklepčen predlog za oprostitev - vsebinsko pomanjkljiv predlog - formalno pomanjkljiv predlog - pravno relevantna dejstva
Tožena stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1. Stranka mora namreč že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva.
Ker dolgovana taksa dosega komaj 20 % tožničine mesečne pokojnine, njeno preživljanje zaradi plačila takse gotovo ne bo ogroženo. Pri odločanju o predlagani taksni oprostitvi pa ni mogoče upoštevati dejstva, da bo morala tožnica toženkama povrniti njune pravdne stroške. Sklep o stroških postopka namreč še ni pravnomočen.
Objekt kazenskopravnega varstva kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1 je ustavno varovana pravica do oškodovančevega osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave RS. V konkretnem primeru je obdolženec z grdim ravnanjem, ki se je manifestiralo v več izvršitvenih oblikah (potiskanju oškodovanca ob pisalno mizo, ob okno in omaro, grabljenju po rokah in lasanju), povsem konkretno ogrozil oškodovančevo varnost. Vsa zgoraj opisana in obdolžencu očitana izvršitvena ravnanja zoper oškodovanca so takšne narave, da so že sama po sebi objektivno zmožna vzbuditi občutek ogroženosti.