OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063751
ZPSPP člen 23. ZPP člen 286, 286/1, 286/5.
pogodba o leasingu – podnajemna pogodba – reprogramiranje pogodbe – najem poslovnih prostorov – najemna pogodba za določen čas – sporazumno prenehanje najemne pogodbe – zakoniti zastopnik občine – zaslišanje priče – prepozen dokaz
Župan občine je zakoniti zastopnik občine in je zato obvestilo njemu šteti kot obvestilo občini.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče kot prepozen, ker je bil ta dokaz predlagan po koncu prvega naroka za glavno obravnavo.
Na tleh ležeča krpa na spolzki podlagi predstavlja nevarnost, ki je ni mogoče opravičiti s pravico do (ne)reda v svojem domu. Po splošni določbi 10. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) se je vsak dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. Tožnik je bil na obisku v stanovanju zavarovanca, ki drugim ne bi smel omogočiti proste hoje, če ni bila zagotovljena varnost.
ZDSS-1 člen 70, 70/4. ZIZ člen 272, 272/2. ZPIZ-2 člen 15, 15/1.
začasna odredba - lastnost zavarovanca
Tožena stranka je o lastnosti zavarovanca tožnika sicer že odločila na I. stopnji, vendar se je tožnik zoper to odločbo pritožil, o njegovi pritožbi pa tožena stranka še ni odločila. Tako še ni jasno, kakšna bo v zvezi s tem odločitev tožene stranke in tako tudi pritožnik, ki mora izkazati verjetnost obstoja terjatve in še eno izmed nadaljnjih predpostavk določenih v 272. členu ZIZ, tega niti ne more izkazati, saj obdobje in status tožnika za sporno obdobje še v okviru predsodnega upravnega postopka s strani tožene stranke ni bilo dokončno rešeno. Tožnik tako s predlogom za izdajo začasne odredbe (s katero zahteva, da ga toženec prijavi v matično evidenco za obvezna socialna zavarovanja iz naslova opravljanja samostojne - poklicne odvetniške dejavnosti za 20 ur na teden), tj. za ureditev razmerja med strankami za obdobje, ki še ni in ne more biti predmet socialnega spora, ne more uspeti.
URS člen 2, 14, 14/2, 23, 34, 50. ZIZ člen 4, 4/1, 4/1-6, 4/6, 9, 9/3, 52, 52/1, 53, 58, 58/1, 102, 102/1, 102/1-2, 128, 128/2, 134, 145. ZPIZ-1 člen 136.c. ZS člen 3, 3/2.
omejitev izvršbe - eksistenčni minimum - dohodki iz tujine - zahteva za odpravo nepravilnosti izvršbe - materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme - pravica do izjave
Namen omejitev izvršbe iz 102. člena ZIZ je v varstvu dolžnikovega eksistenčnega minimuma, ki mu ob posegu v njegovo premoženje zaradi izvršbe še omogoča dostojanstveno življenje (2., 34. in 50. člen Ustave). Ob ustavno skladni razlagi, ki vključuje tehtanje navedenega dolžnikovega interesa in upnikove pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), je zato pravilno razumeti zakonsko omejitev, da mora dolžniku ostati najmanj znesek v višini dveh tretjin minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost (2. točka prvega odstavka 102. člena ZIZ), tako da so vir eksistenčnega minimuma vsi dolžnikovi stalni prejemki in ne ločeno posamezen prejemek pri določenem izplačevalcu.
Pravilno poplačilo upnika ob sočasnem varstvu dolžnikovega eksistenčnega minimuma se lahko doseže le ob usklajenem postopanju izplačevalcev stalnih prejemkov, ki ga vodi, nadzoruje in usmerja sodišče.
Kot vir zagotavljanja dolžnikove eksistence se lahko upoštevajo tudi morebitni stalni prejemki (tudi pokojnina), ki jih prejema dolžnik od izplačevalca v tujini.
Upnik lahko doseže, da se pri omejitvi izvršbe pravilno upoštevajo vsi dolžnikovi stalni prejemki, z zahtevo za odpravo nepravilnosti v izvršbi v skladu z določilom prvega odstavka 52. člena ZIZ.
oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - trditveno breme - nesklepčen predlog za oprostitev - vsebinsko pomanjkljiv predlog - formalno pomanjkljiv predlog - pravno relevantna dejstva
Tožena stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1. Stranka mora namreč že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva.
Ker dolgovana taksa dosega komaj 20 % tožničine mesečne pokojnine, njeno preživljanje zaradi plačila takse gotovo ne bo ogroženo. Pri odločanju o predlagani taksni oprostitvi pa ni mogoče upoštevati dejstva, da bo morala tožnica toženkama povrniti njune pravdne stroške. Sklep o stroških postopka namreč še ni pravnomočen.
Objekt kazenskopravnega varstva kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1 je ustavno varovana pravica do oškodovančevega osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave RS. V konkretnem primeru je obdolženec z grdim ravnanjem, ki se je manifestiralo v več izvršitvenih oblikah (potiskanju oškodovanca ob pisalno mizo, ob okno in omaro, grabljenju po rokah in lasanju), povsem konkretno ogrozil oškodovančevo varnost. Vsa zgoraj opisana in obdolžencu očitana izvršitvena ravnanja zoper oškodovanca so takšne narave, da so že sama po sebi objektivno zmožna vzbuditi občutek ogroženosti.