Na tleh ležeča krpa na spolzki podlagi predstavlja nevarnost, ki je ni mogoče opravičiti s pravico do (ne)reda v svojem domu. Po splošni določbi 10. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) se je vsak dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. Tožnik je bil na obisku v stanovanju zavarovanca, ki drugim ne bi smel omogočiti proste hoje, če ni bila zagotovljena varnost.
Tožeča stranka ni zmanjšala zahtevka v skladu s klasičnim umikom tožbe, temveč gre za uskladitev s pogoji prisilne poravnave.
Stranka, ki je razdrtje pogodbe tudi povzročila, je bila zato drugi stranki dolžna vrniti dvojno aro, kar OZ določa kot kazen za neizpolnitev pogodbe – vrniti mora, kar je prejela kot aro in še en tak znesek kot kazen.
Določeni denarni znesek, za katerega tožeča stranka bremeni toženo stranko, ne predstavlja individualnega obračuna dobavljene toplotne energije v stanovanje tožeče stranke, kot ga ima v mislih tretji odstavek 25. člena SZ-1. Gre samo za delež pri razdelitvi stroškov za ogrevanje vseh posameznih in skupnih delov stavbe.
ZGD-1 člen 590, 590/3, 590/4, 590/5, 634, 634/2. ZSReg člen 17, 33, 36, 36/1.
prekinitev postopka vpisa do pravnomočnosti odločitve o tožbenem zahtevku - registrska zapora - pravni interes za udeležbo v registrskem postopku - vpis delitve pred pravnomočno odločitvijo o tožbenem zahtevku
V skladu s tretjim odstavkom 590. člena ZGD-1 se registrski postopek prekine, če poslovodstvo ne predloži izjave iz 1. točke drugega odstavka tega člena. V obravnavani zadevi je poslovodstvo predlagatelja vpisa sicer predložilo izjavo, da nihče od delničarjev ni vložil izpodbojne tožbe, je pa tretji (družbenik družbe R.T. d.o.o, večinskega delničarja predlagatelja vpisa) 16. 9. 2013 registrsko sodišče obvestil, da je vložil tožbo zaradi ugotovitve ničnosti sklepa skupščine družbe P. d.d. o soglasju k delitvi družbe z dne 23. 8. 2013. Takšna (pravočasno vložena) tožba pa ima po splošnem pravilu iz tretjega odstavka 590. člena ZGD-1 za posledico prekinitev postopka do pravnomočnosti odločitve o tožbenem zahtevku. Gre za t.i. registrsko zaporo.
Toženka je ugovor pobota uveljavljala med pravdnim postopkom, torej kot procesni ugovor pobota, ki je namenjen obrambnim ciljem, za takšen ugovor pa ni nikjer določeno, da bi morala terjatev, ki se ugovarja v pobot, izvirati iz istega poslovnega dogodka kot terjatev po tožbi.
Objekt kazenskopravnega varstva kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1 je ustavno varovana pravica do oškodovančevega osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave RS. V konkretnem primeru je obdolženec z grdim ravnanjem, ki se je manifestiralo v več izvršitvenih oblikah (potiskanju oškodovanca ob pisalno mizo, ob okno in omaro, grabljenju po rokah in lasanju), povsem konkretno ogrozil oškodovančevo varnost. Vsa zgoraj opisana in obdolžencu očitana izvršitvena ravnanja zoper oškodovanca so takšne narave, da so že sama po sebi objektivno zmožna vzbuditi občutek ogroženosti.
Ker dolgovana taksa dosega komaj 20 % tožničine mesečne pokojnine, njeno preživljanje zaradi plačila takse gotovo ne bo ogroženo. Pri odločanju o predlagani taksni oprostitvi pa ni mogoče upoštevati dejstva, da bo morala tožnica toženkama povrniti njune pravdne stroške. Sklep o stroških postopka namreč še ni pravnomočen.
oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - trditveno breme - nesklepčen predlog za oprostitev - vsebinsko pomanjkljiv predlog - formalno pomanjkljiv predlog - pravno relevantna dejstva
Tožena stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1. Stranka mora namreč že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva.