OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063751
ZPSPP člen 23. ZPP člen 286, 286/1, 286/5.
pogodba o leasingu – podnajemna pogodba – reprogramiranje pogodbe – najem poslovnih prostorov – najemna pogodba za določen čas – sporazumno prenehanje najemne pogodbe – zakoniti zastopnik občine – zaslišanje priče – prepozen dokaz
Župan občine je zakoniti zastopnik občine in je zato obvestilo njemu šteti kot obvestilo občini.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče kot prepozen, ker je bil ta dokaz predlagan po koncu prvega naroka za glavno obravnavo.
Tožnik ni izkazal verjetnost nadaljnjega pogoja za izdajo začasne odredbe, to je nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (drugi odstavek 270. člena ZIZ). Tožnik je kot takšno razpolaganje tožene stranke opredelil ustanovitev druge družbe, vendar je pri tem tožena stranka razpolagala le z delom svojega premoženja in sicer s tremi nepremičninami, kar ne zadostuje za sklepanje, da bo zaradi tega uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena. Sicer pa tožnik uveljavlja, da je šlo pri tem za pravni prenos podjetja ali dela podjetja v smislu določbe 75. člena ZDR-1, zaradi česar sta obe družbi tožniku solidarno odgovorni za njegovo terjatev. Navedeno pomeni, da se zaradi ustanovitve nove družbe možnosti tožnika za poplačilo niso zmanjšale. Zato tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe (prepoved odtujitve in obremenitve premoženja in prepoved razpolaganja s sredstvi na TRR računu) ni utemeljen.
Stroške sodnega preizkusa odpravnine trpi močnejša stranka, v konkretnem primeru večinski delničar. Navedeno pravilo pa velja le za specifične stroške v postopku določitve primerne denarne odpravnine, to je za stroške, ki nastanejo izključno zaradi določitve primerne denarne odpravnine (praviloma gre za stroške izvedencev, ki jo ugotavljajo), ne pa tudi za običajne redne stroške postopka, t. j. stroške pooblaščencev strank. Glede slednjih še vedno velja splošno pravilo iz 35. člena ZNP, izjeme od tega pravila pa so določene v tretjem in četrtem odstavku 614. člena ZGD-1, vendar le v korist predlagatelja.
Stroški pooblaščencev strank že po definiciji ne morejo biti nesorazmerni s pravicami, ki se v postopku uveljavljajo, saj je njihova višina določena s predpisi, v katerih je ta sorazmernost že ustrezno upoštevana.
Tožeča stranka ni zmanjšala zahtevka v skladu s klasičnim umikom tožbe, temveč gre za uskladitev s pogoji prisilne poravnave.
Stranka, ki je razdrtje pogodbe tudi povzročila, je bila zato drugi stranki dolžna vrniti dvojno aro, kar OZ določa kot kazen za neizpolnitev pogodbe – vrniti mora, kar je prejela kot aro in še en tak znesek kot kazen.
ZGD-1 člen 590, 590/3, 590/4, 590/5, 634, 634/2. ZSReg člen 17, 33, 36, 36/1.
prekinitev postopka vpisa do pravnomočnosti odločitve o tožbenem zahtevku - registrska zapora - pravni interes za udeležbo v registrskem postopku - vpis delitve pred pravnomočno odločitvijo o tožbenem zahtevku
V skladu s tretjim odstavkom 590. člena ZGD-1 se registrski postopek prekine, če poslovodstvo ne predloži izjave iz 1. točke drugega odstavka tega člena. V obravnavani zadevi je poslovodstvo predlagatelja vpisa sicer predložilo izjavo, da nihče od delničarjev ni vložil izpodbojne tožbe, je pa tretji (družbenik družbe R.T. d.o.o, večinskega delničarja predlagatelja vpisa) 16. 9. 2013 registrsko sodišče obvestil, da je vložil tožbo zaradi ugotovitve ničnosti sklepa skupščine družbe P. d.d. o soglasju k delitvi družbe z dne 23. 8. 2013. Takšna (pravočasno vložena) tožba pa ima po splošnem pravilu iz tretjega odstavka 590. člena ZGD-1 za posledico prekinitev postopka do pravnomočnosti odločitve o tožbenem zahtevku. Gre za t.i. registrsko zaporo.
oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - trditveno breme - nesklepčen predlog za oprostitev - vsebinsko pomanjkljiv predlog - formalno pomanjkljiv predlog - pravno relevantna dejstva
Tožena stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1. Stranka mora namreč že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva.
Ker dolgovana taksa dosega komaj 20 % tožničine mesečne pokojnine, njeno preživljanje zaradi plačila takse gotovo ne bo ogroženo. Pri odločanju o predlagani taksni oprostitvi pa ni mogoče upoštevati dejstva, da bo morala tožnica toženkama povrniti njune pravdne stroške. Sklep o stroških postopka namreč še ni pravnomočen.
Objekt kazenskopravnega varstva kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1 je ustavno varovana pravica do oškodovančevega osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave RS. V konkretnem primeru je obdolženec z grdim ravnanjem, ki se je manifestiralo v več izvršitvenih oblikah (potiskanju oškodovanca ob pisalno mizo, ob okno in omaro, grabljenju po rokah in lasanju), povsem konkretno ogrozil oškodovančevo varnost. Vsa zgoraj opisana in obdolžencu očitana izvršitvena ravnanja zoper oškodovanca so takšne narave, da so že sama po sebi objektivno zmožna vzbuditi občutek ogroženosti.