sklep o preizkusu terjatev – ugovor proti seznamu preizkušenih terjatev – dopustnost pritožbe
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev, enako pa velja tudi v primeru, da ni vložil ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev.
dedovanje - načelo materialnega procesnega vodstva - poučitev dediča o njegovih pravicah
Zato ni moč pritrditi pritožbenemu očitku, da je sodišče prve stopnje s tem, ko dedinje ni poučilo, kakšne so njene pravice in ji tako omogočilo, da bi svoje navedbe dopolnila in utemeljila, storilo utemeljeno bistveno kršitev določb procesnega prava relativnega značaja, ko dedinja niti v pritožbi ne navaja takšnih dejstev in tudi ne predlaga dokazov, ki bi utemeljevala njena navajanja.
ZDSS-1 člen 70, 70/4. ZIZ člen 272, 272/2. ZPIZ-2 člen 15, 15/1.
začasna odredba - lastnost zavarovanca
Tožena stranka je o lastnosti zavarovanca tožnika sicer že odločila na I. stopnji, vendar se je tožnik zoper to odločbo pritožil, o njegovi pritožbi pa tožena stranka še ni odločila. Tako še ni jasno, kakšna bo v zvezi s tem odločitev tožene stranke in tako tudi pritožnik, ki mora izkazati verjetnost obstoja terjatve in še eno izmed nadaljnjih predpostavk določenih v 272. členu ZIZ, tega niti ne more izkazati, saj obdobje in status tožnika za sporno obdobje še v okviru predsodnega upravnega postopka s strani tožene stranke ni bilo dokončno rešeno. Tožnik tako s predlogom za izdajo začasne odredbe (s katero zahteva, da ga toženec prijavi v matično evidenco za obvezna socialna zavarovanja iz naslova opravljanja samostojne - poklicne odvetniške dejavnosti za 20 ur na teden), tj. za ureditev razmerja med strankami za obdobje, ki še ni in ne more biti predmet socialnega spora, ne more uspeti.
Določeni denarni znesek, za katerega tožeča stranka bremeni toženo stranko, ne predstavlja individualnega obračuna dobavljene toplotne energije v stanovanje tožeče stranke, kot ga ima v mislih tretji odstavek 25. člena SZ-1. Gre samo za delež pri razdelitvi stroškov za ogrevanje vseh posameznih in skupnih delov stavbe.
Tožeča stranka ni zmanjšala zahtevka v skladu s klasičnim umikom tožbe, temveč gre za uskladitev s pogoji prisilne poravnave.
Stranka, ki je razdrtje pogodbe tudi povzročila, je bila zato drugi stranki dolžna vrniti dvojno aro, kar OZ določa kot kazen za neizpolnitev pogodbe – vrniti mora, kar je prejela kot aro in še en tak znesek kot kazen.
Objekt kazenskopravnega varstva kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1 je ustavno varovana pravica do oškodovančevega osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave RS. V konkretnem primeru je obdolženec z grdim ravnanjem, ki se je manifestiralo v več izvršitvenih oblikah (potiskanju oškodovanca ob pisalno mizo, ob okno in omaro, grabljenju po rokah in lasanju), povsem konkretno ogrozil oškodovančevo varnost. Vsa zgoraj opisana in obdolžencu očitana izvršitvena ravnanja zoper oškodovanca so takšne narave, da so že sama po sebi objektivno zmožna vzbuditi občutek ogroženosti.
oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - trditveno breme - nesklepčen predlog za oprostitev - vsebinsko pomanjkljiv predlog - formalno pomanjkljiv predlog - pravno relevantna dejstva
Tožena stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1. Stranka mora namreč že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva.
Ker dolgovana taksa dosega komaj 20 % tožničine mesečne pokojnine, njeno preživljanje zaradi plačila takse gotovo ne bo ogroženo. Pri odločanju o predlagani taksni oprostitvi pa ni mogoče upoštevati dejstva, da bo morala tožnica toženkama povrniti njune pravdne stroške. Sklep o stroških postopka namreč še ni pravnomočen.