pravdni stroški – povračilo pravdnih stroškov – povračilo materialnih stroškov stranke, ki ni zastopana po odvetniku – priglasitev stroškov
Ker toženec v predmetnem postopku ni bil zastopan po odvetniku, sklicevanje na primerljivost položaja s tar. št. 6002 ZOdvT ni utemeljeno. To ne pomeni, da fizična oseba, ki je v postopku ne zastopa odvetnik, nikoli ni upravičena do povračila materialnih stroškov. Vendar pa v konkretnem primeru ne le, da toženec takšnih stroškov ni izkazal, ampak jih niti ni konkretno opredelil oziroma specificiral. Tako pavšalno zatrjevanih stroškov pa mu ni moč priznati.
Pogojna narava ločitvene pravice, nastala v postopku zavarovanja z začasno oziroma predhodno odredbo, je potrjena tudi z novelo ZFPPIPP-F, po kateri je bil dopolnjen 3. odstavek 132. člena ZFPPIPP tako, da je bila dodana nova 4. točka, po kateri se postopek zavarovanja s začasno oziroma predhodno odredbo ustavi z začetkom stečajnega postopka in se razveljavijo vsa dejanja, opravljena v tem postopku. Navedena sprememba je pojasnjevalne narave, kar pomeni, da se uporablja tudi v primeru, če se je stečajni postopek začel že pred uveljavitvijo novele F.
pravnomočno razsojena zadeva - res iudicata - sklep o ustavitvi izvršbe - umik predloga za izvršbo - izdaja sodbe brez naroka - pravočasnost priglasitve stroškov
Sklep o ustavitvi izvršbe zaradi umika predloga za izvršbo ne predstavlja sodne odločbe, s katero je bilo o tožbenem zahtevku že pravnomočno razsojeno.
S tem, ko je bilo v sodbi odločeno o delu pravdnih stroškov, ki so že bili priglašeni, ni bila »konzumirana« tudi pravica tožeče stranke o zahtevi za odločitev o stroških po 7. odst. 163. čl. ZPP. Tožeča stranka je v skladu s to določbo zahtevala plačilo stroškov, katerih še ni priglasila in prvostopno sodišče je pravilno o njeni zahtevi odločilo.
Izvedenska mnenja, pridobljena v kazenskem postopku in izvedena v pravdnem postopku ob soglasju strank, predstavljajo procesno veljavno in z izvedenskim mnenjem pridobljenim v pravdnem postopku, enakovredno dokazno gradivo.
URS člen 2, 14, 14/2, 23, 34, 50. ZIZ člen 4, 4/1, 4/1-6, 4/6, 9, 9/3, 52, 52/1, 53, 58, 58/1, 102, 102/1, 102/1-2, 128, 128/2, 134, 145. ZPIZ-1 člen 136.c. ZS člen 3, 3/2.
omejitev izvršbe - eksistenčni minimum - dohodki iz tujine - zahteva za odpravo nepravilnosti izvršbe - materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme - pravica do izjave
Namen omejitev izvršbe iz 102. člena ZIZ je v varstvu dolžnikovega eksistenčnega minimuma, ki mu ob posegu v njegovo premoženje zaradi izvršbe še omogoča dostojanstveno življenje (2., 34. in 50. člen Ustave). Ob ustavno skladni razlagi, ki vključuje tehtanje navedenega dolžnikovega interesa in upnikove pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), je zato pravilno razumeti zakonsko omejitev, da mora dolžniku ostati najmanj znesek v višini dveh tretjin minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost (2. točka prvega odstavka 102. člena ZIZ), tako da so vir eksistenčnega minimuma vsi dolžnikovi stalni prejemki in ne ločeno posamezen prejemek pri določenem izplačevalcu.
Pravilno poplačilo upnika ob sočasnem varstvu dolžnikovega eksistenčnega minimuma se lahko doseže le ob usklajenem postopanju izplačevalcev stalnih prejemkov, ki ga vodi, nadzoruje in usmerja sodišče.
Kot vir zagotavljanja dolžnikove eksistence se lahko upoštevajo tudi morebitni stalni prejemki (tudi pokojnina), ki jih prejema dolžnik od izplačevalca v tujini.
Upnik lahko doseže, da se pri omejitvi izvršbe pravilno upoštevajo vsi dolžnikovi stalni prejemki, z zahtevo za odpravo nepravilnosti v izvršbi v skladu z določilom prvega odstavka 52. člena ZIZ.
oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - trditveno breme - nesklepčen predlog za oprostitev - vsebinsko pomanjkljiv predlog - formalno pomanjkljiv predlog - pravno relevantna dejstva
Tožena stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1. Stranka mora namreč že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva.
Objekt kazenskopravnega varstva kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1 je ustavno varovana pravica do oškodovančevega osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave RS. V konkretnem primeru je obdolženec z grdim ravnanjem, ki se je manifestiralo v več izvršitvenih oblikah (potiskanju oškodovanca ob pisalno mizo, ob okno in omaro, grabljenju po rokah in lasanju), povsem konkretno ogrozil oškodovančevo varnost. Vsa zgoraj opisana in obdolžencu očitana izvršitvena ravnanja zoper oškodovanca so takšne narave, da so že sama po sebi objektivno zmožna vzbuditi občutek ogroženosti.
Ker dolgovana taksa dosega komaj 20 % tožničine mesečne pokojnine, njeno preživljanje zaradi plačila takse gotovo ne bo ogroženo. Pri odločanju o predlagani taksni oprostitvi pa ni mogoče upoštevati dejstva, da bo morala tožnica toženkama povrniti njune pravdne stroške. Sklep o stroških postopka namreč še ni pravnomočen.