pravdni stroški – povračilo pravdnih stroškov – povračilo materialnih stroškov stranke, ki ni zastopana po odvetniku – priglasitev stroškov
Ker toženec v predmetnem postopku ni bil zastopan po odvetniku, sklicevanje na primerljivost položaja s tar. št. 6002 ZOdvT ni utemeljeno. To ne pomeni, da fizična oseba, ki je v postopku ne zastopa odvetnik, nikoli ni upravičena do povračila materialnih stroškov. Vendar pa v konkretnem primeru ne le, da toženec takšnih stroškov ni izkazal, ampak jih niti ni konkretno opredelil oziroma specificiral. Tako pavšalno zatrjevanih stroškov pa mu ni moč priznati.
Toženka je ugovor pobota uveljavljala med pravdnim postopkom, torej kot procesni ugovor pobota, ki je namenjen obrambnim ciljem, za takšen ugovor pa ni nikjer določeno, da bi morala terjatev, ki se ugovarja v pobot, izvirati iz istega poslovnega dogodka kot terjatev po tožbi.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076898
ZNVP člen 24, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 34, 34/1, 34/2, 34/3, 83. ZTVP-1 člen 134, 136, 145, 151, 151/. ZOR člen 18, 18/2, 154, 208, 208/1, 208/2, 208/3, 423, 423/3. ZPP člen 180.
objektivna odgovornost KDD in BPD – prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev – varnost pravnega prometa pri trgovanju z vrednostnimi papirji – identifikacija imetnika delnic – ponarejena osebna izkaznica – sprememba prebivališča – vzročna zveza – profesionalna skrbnost – pravica solidarnega dolžnika do povračila – določenost tožbenega zahtevka
Vzrok za uzakonitev objektivne odgovornost KDD in njene članice – BPD za škodo, povzročeno imetniku pravic, ki so predmet vpisa v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, je enak, in sicer zagotovitev varnosti pravnega prometa pri trgovanju z vrednostnimi papirji.
Profesionalna skrbnost ni združljiva z zanašanjem (zgolj) na to, da bo druga oseba ravnala (zadosti) skrbno.
Zakon dopušča razporeditev deležev, če od enega solidarnega dolžnika dolga ni mogoče izterjati, to pa se ne nanaša zgolj na pogodbeno določene obveznosti.
status skupnega premoženja razvezanih zakoncev – pravnomočen sklep o razdelitvi skupnega premoženja – plačevanje kredita za skupno premoženje – neupravičena obogatitev
Sklep o razdelitvi skupnega premoženja predpostavlja, da med strankama ni bilo spora o statusu premoženja in deležu na skupnem premoženju. Z razdelitvijo skupnega premoženja to ne obstaja več, zato tudi ni več mogoče ugotavljati drugačnega deleža na tem premoženju, niti zatrjevati, da to premoženje ni skupno ampak posebno premoženje.
Na tleh ležeča krpa na spolzki podlagi predstavlja nevarnost, ki je ni mogoče opravičiti s pravico do (ne)reda v svojem domu. Po splošni določbi 10. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) se je vsak dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. Tožnik je bil na obisku v stanovanju zavarovanca, ki drugim ne bi smel omogočiti proste hoje, če ni bila zagotovljena varnost.
Objekt kazenskopravnega varstva kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1 je ustavno varovana pravica do oškodovančevega osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave RS. V konkretnem primeru je obdolženec z grdim ravnanjem, ki se je manifestiralo v več izvršitvenih oblikah (potiskanju oškodovanca ob pisalno mizo, ob okno in omaro, grabljenju po rokah in lasanju), povsem konkretno ogrozil oškodovančevo varnost. Vsa zgoraj opisana in obdolžencu očitana izvršitvena ravnanja zoper oškodovanca so takšne narave, da so že sama po sebi objektivno zmožna vzbuditi občutek ogroženosti.
Ker dolgovana taksa dosega komaj 20 % tožničine mesečne pokojnine, njeno preživljanje zaradi plačila takse gotovo ne bo ogroženo. Pri odločanju o predlagani taksni oprostitvi pa ni mogoče upoštevati dejstva, da bo morala tožnica toženkama povrniti njune pravdne stroške. Sklep o stroških postopka namreč še ni pravnomočen.
oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - trditveno breme - nesklepčen predlog za oprostitev - vsebinsko pomanjkljiv predlog - formalno pomanjkljiv predlog - pravno relevantna dejstva
Tožena stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1. Stranka mora namreč že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva.