pravnomočno razsojena zadeva - res iudicata - sklep o ustavitvi izvršbe - umik predloga za izvršbo - izdaja sodbe brez naroka - pravočasnost priglasitve stroškov
Sklep o ustavitvi izvršbe zaradi umika predloga za izvršbo ne predstavlja sodne odločbe, s katero je bilo o tožbenem zahtevku že pravnomočno razsojeno.
S tem, ko je bilo v sodbi odločeno o delu pravdnih stroškov, ki so že bili priglašeni, ni bila »konzumirana« tudi pravica tožeče stranke o zahtevi za odločitev o stroških po 7. odst. 163. čl. ZPP. Tožeča stranka je v skladu s to določbo zahtevala plačilo stroškov, katerih še ni priglasila in prvostopno sodišče je pravilno o njeni zahtevi odločilo.
Določeni denarni znesek, za katerega tožeča stranka bremeni toženo stranko, ne predstavlja individualnega obračuna dobavljene toplotne energije v stanovanje tožeče stranke, kot ga ima v mislih tretji odstavek 25. člena SZ-1. Gre samo za delež pri razdelitvi stroškov za ogrevanje vseh posameznih in skupnih delov stavbe.
Na tleh ležeča krpa na spolzki podlagi predstavlja nevarnost, ki je ni mogoče opravičiti s pravico do (ne)reda v svojem domu. Po splošni določbi 10. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) se je vsak dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. Tožnik je bil na obisku v stanovanju zavarovanca, ki drugim ne bi smel omogočiti proste hoje, če ni bila zagotovljena varnost.
Izvedenska mnenja, pridobljena v kazenskem postopku in izvedena v pravdnem postopku ob soglasju strank, predstavljajo procesno veljavno in z izvedenskim mnenjem pridobljenim v pravdnem postopku, enakovredno dokazno gradivo.
Tudi v vlogi delavca bi tožeča stranka morala spoštovati določbe o varnosti in zdravju pri delu. S tem, ko je nadaljevala z delom na gredici, se je zavestno neposredno izpostavljala tveganju, da jo leteči delci poškodujejo, kar bi mogla in morala pričakovati. S temi je ogrozila tudi ostale delavce, saj se še sama ni ozirala na nevarne okoliščine, kaj šele da bi ostale posvarila pred pretečo nevarnostjo poškodb. Sodna praksa strožje obravnava situacijo, ko oškodovanec opusti dolžno ravnanje, ki ga predpisuje zakon, in sicer v smislu, da je opustitev zakonsko opredeljene skrbnosti hujša od opustitve skrbnosti, ki se pričakuje od povprečno skrbnega človeka.
Torej bi tožeča stranka morala biti še bolj pozorna, saj bi se glede na posledico morala zavedati, da je ob delu na gredicah v dometu letečih delcev, jo kateri izmed teh lahko zadene in hujše poškoduje.
Dejanje oškodovanke z vidika delavca tožene stranke nikakor ni bilo takšno, da ga ne bi bilo mogoče pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Ob izvajanju mulčenja je namreč delavec tožene stranke vedel, da se na sosednji parceli nahaja več oseb, vsekakor pa bi mogel na to računati in bi zato mulčenje moral opraviti z ustrezno skrbnostjo, tako da ne bi ogrožal zdravja in življenja oseb na sosednji parceli.
Objekt kazenskopravnega varstva kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1 je ustavno varovana pravica do oškodovančevega osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave RS. V konkretnem primeru je obdolženec z grdim ravnanjem, ki se je manifestiralo v več izvršitvenih oblikah (potiskanju oškodovanca ob pisalno mizo, ob okno in omaro, grabljenju po rokah in lasanju), povsem konkretno ogrozil oškodovančevo varnost. Vsa zgoraj opisana in obdolžencu očitana izvršitvena ravnanja zoper oškodovanca so takšne narave, da so že sama po sebi objektivno zmožna vzbuditi občutek ogroženosti.
oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - trditveno breme - nesklepčen predlog za oprostitev - vsebinsko pomanjkljiv predlog - formalno pomanjkljiv predlog - pravno relevantna dejstva
Tožena stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1. Stranka mora namreč že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva.
Ker dolgovana taksa dosega komaj 20 % tožničine mesečne pokojnine, njeno preživljanje zaradi plačila takse gotovo ne bo ogroženo. Pri odločanju o predlagani taksni oprostitvi pa ni mogoče upoštevati dejstva, da bo morala tožnica toženkama povrniti njune pravdne stroške. Sklep o stroških postopka namreč še ni pravnomočen.