T.i. začasno preživnino je prvostopenjsko sodišče pravilno določilo po prostem preudarku, saj tožnica konkretnih navedb in dokazov v zvezi s toženčevim premoženjskim stanjem ni podala.
OZ člen 416. SPZ člen 118. ZPSPP člen 24, 26, 27, 27/2, 29.
odpoved najemne pogodbe - tek odpovednega roka - najem poslovnega prostora - izpolnitev nedeljive obveznosti - pooblastilo upravnika - etažni lastniki - aktivna legitimacija
V primeru več upnikov sme izpolnitev nedeljive obveznosti, kakršna je izpraznitev in izročitev najetega poslovnega prostora v posest, uveljaviti posamezen upnik.
Ker so bili za vnovčitev izpolnjeni v bančni garanciji navedeni pogoji in tožeča stranka ni niti v dodatnem roku po obvestilu banke svoje obveznosti do tožene stranke izpolnila, je banka utemeljeno vnovčila garancijo in toženi stranki nakazala v garanciji določeni znesek.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072013
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 251.
krivdna odškodninska odgovornost – skrbnost dobrega strokovnjaka - poledenela pot – nepremoženjska škoda – postavitev izvedenca – pregled stranke – dopolnitev izvedenskega mnenja – rok za plačilo predujma – podaljšanje roka – huda telesna poškodba
Toženka s soljenjem poti, zaradi česar je sneg postal mehak in kašast, ni zadostila dolžnemu ravnanju, saj bi bilo treba pot zaradi poledenelosti posuti tudi s peskom ali jo očistiti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072015
OZ člen 131, 179. ZPP člen 285.
protipravno ravnanje – pravica do dobrega imena in časti – vrednostna sodba – dolžnost preverjanja – materialno procesno vodstvo – javno izražanje mnenja – javna polemika
Vrednostne sodbe o tožniku in njegovem zakonitem zastopniku, ki jih vsebuje sporno pisanje prvega toženca, niso objektivno žaljive. Upoštevati je namreč treba, da jih je izzval sam pritožnik in da je prag žaljivosti v javni polemiki takšne vrste ustrezno višji kot sicer. K temu je treba dodati, da velja dolžnost preverjanja le za objavo trditev o dejstvih, ne pa za vrednostne sodbe, pri katerih se vprašanje njihove resničnosti ali neresničnosti že pojmovno ne more zastaviti.
pravno varstvo v postopkih javnega naročanja - javna naročila - sposobnost biti stranka - procesna sposobnost - pravni interes - zagovornik javnega interesa- legitimacija za vložitev tožbe - uveljavljanje ničnosti pogodbe - pogodbena stranka
V primerih, ko gre za pogodbo v zvezi z javnim naročilom, katere stranka ni Republika Slovenija, lahko ničnost takšne pogodbe poleg osebe, ki ima pravni interes, uveljavlja zgolj zagovornik javnega interesa.
Ugotovitev, da je šepanje neizrazito, pomeni, da se v zunanjosti ne izrazi, da ga ni opaziti, da torej ne predstavlja spremembe v tožnikovi zunanjosti. V tej situaciji že osnovno objektivno merilo za prisojo odškodnine zaradi skaženosti ni podano.
začasna odredba - narok - dokazni standard - nasilje v družini
Ker je postopek po ZPND že sam po sebi podoben postopku za izdajo začasne odredbe, ukrepi, ki jih lahko sodišče izreče, pa začasni in časovno celo absolutno omejeni, izdajanje začasnih odredb po ZIZ znotraj tega postopka ne pride v poštev.
V dokaznem postopku za izdajo ukrepov po ZPND praviloma ni prostora za izvedenca ali za večje število prič, praviloma pa sodišče vendarle ne more odločiti le na podlagi listin, sploh če le-te ne izkazujejo nedvoumno ogrožajočega nasilja. Narok, na katerem si lahko sodišče neposredno razjasni nasprotujoče si navedbe obeh udeležencev z njunim zaslišanjem, se praviloma zdi potreben, če že ne nujen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0078727
OZ člen 1054. Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel člen 8, 52.
sporazum o poteku posestne meje - veljavnost sporazuma - vrnitev stvari - plačilo za uporabo stvari - poravnava
Sporazum vseh udeleženih mejašev o poteku posestne meje, kot je razviden iz zapisnika o mejnem ugotovitvenem postopku, v zvezi s skico terenske meritve tega dne, predstavlja pogodbo o poravnavi.
Za obstoj domnevane nevarnosti iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ bi morala toženka v ugovoru zoper izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zanikati obstoj obligacijskega razmerja s tožnikom, pa tega ni storila. Nasprotno, s predloženo kontno kartico o poravnanih obveznostih do upnika je toženka celo priznala obstoj obligacijskega razmerja med pravdnima strankama.
ZOdvT člen 21, 21/2, 22. ZOdvT tarifna številka 3102.
stroški postopka - pravočasnost priglasitve stroškov - ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve - prosti preudarek - nagrada za narok
Ker so za postopek določitve nujne poti v ZST-1 takse določene v nespremenljivih zneskih (poglavje 9.7. taksne tarife), se v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZOdvT za odmero odvetniške nagrade v tej zadevi uporabljajo določbe o vrednosti po ZOdvT (22. člen ZOdvT).
Nagrada za narok v eni (pravdni oziroma nepravdni) zadevi se prizna zgolj enkrat.
Pregled prevoznega sredstva, opravljen po drugem odstavku 148. člena ZKP, ni formalno procesno dejanje, zato o njem ni potrebno narediti zapisnika, policisti o njem naredijo le uradni zaznamek.
Oseba, ki ji je bila droga zasežena, se v tem kazenskem postopku lahko tretira kot „oškodovanec“. Osebe, ki od storilca kupi prepovedano drogo in jo kasneje policistom izroči, ni treba opozarjati v smislu četrtega odstavka 148. člena ZKP.
kršitev osebnostne pravice – pravica do dobrega imena in časti – namen zaničevanja – objava sodbe – odškodnina zaradi razžalitve časti in dobrega imena - pravica do obveščenosti - resnična dejstva
Kršitev osebnostne pravice je tožnica konkretizirala izključno z navedbami, da so toženci z žaljivimi in neresničnimi navedbami posegli v njeno čast in dobro ime. Zato je bistveno, da pojasnjeni komentar o spornih zasebnih interesih, v okviru katerega je tožnica primeroma omenjena, temelji na resničnih dejstvih in da, čeprav v kontekstu celotnega letaka dobi nekoliko negativno konotacijo, ne odraža namena zaničevanja.
vznemirjanje lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - javna dražba - gradnja na tujem zemljišču
Ker je tožnica pridobila lastninsko pravico na nepremičnini originarno na podlagi odločbe državnega organa, veže navedena odločitev toženca tudi v primeru, če bi se izkazalo, da je toženec dejansko zgradil prizidek k hiši na nepremičnini, ki je bila predmet prodaje na javni dražbi, saj je bilo ugotovljeno, da je bil toženec seznanjen z izvršilnim postopkom.
nepremoženjska škoda – zvin vratne hrbtenice – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – sekundarni strah – nagrada za posel – predpravdni odškodninski zahtevek
Pri odmeri odškodnine za zvin vratne hrbtenice je treba upoštevati tudi dejstvo, da so se odškodnine za zvin vratne hrbtenice po letu 2008 v poprečju znižale v višini pol do ene povprečne plače.
odškodnina zaradi neutemeljenega pripora - kršitev osebnostnih pravic - nezakonito delo organov - zastaranje odškodninske terjatve - nepremoženjska škoda - merila za določitev primerne odškodnine – javni interes – bodoča škoda
Obveščanje o poteku kazenskega postopka zoper tožnika in soobtožene je v obravnavanem primeru utemeljeval in opravičeval javni interes. Ker organi tožene stranke pri obveščanju javnosti niso prestopili meja dopustnih posegov v tožnikove ustavne pravice, njihovo ravnanje ni bilo protipravno. Za morebitne komentarje in prispevke v medijih, ki so jih slednji objavljali glede na dobljene informacije tožene stranke o poteku kazenskega postopka, pa ne more odgovarjati tožena stranka, pač pa mediji sami.
Duševne bolečine zaradi neupravičene obsodbe oziroma neutemeljeno odvzete prostosti predstavljajo enotno obliko škode.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076898
ZNVP člen 24, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 34, 34/1, 34/2, 34/3, 83. ZTVP-1 člen 134, 136, 145, 151, 151/. ZOR člen 18, 18/2, 154, 208, 208/1, 208/2, 208/3, 423, 423/3. ZPP člen 180.
objektivna odgovornost KDD in BPD – prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev – varnost pravnega prometa pri trgovanju z vrednostnimi papirji – identifikacija imetnika delnic – ponarejena osebna izkaznica – sprememba prebivališča – vzročna zveza – profesionalna skrbnost – pravica solidarnega dolžnika do povračila – določenost tožbenega zahtevka
Vzrok za uzakonitev objektivne odgovornost KDD in njene članice – BPD za škodo, povzročeno imetniku pravic, ki so predmet vpisa v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, je enak, in sicer zagotovitev varnosti pravnega prometa pri trgovanju z vrednostnimi papirji.
Profesionalna skrbnost ni združljiva z zanašanjem (zgolj) na to, da bo druga oseba ravnala (zadosti) skrbno.
Zakon dopušča razporeditev deležev, če od enega solidarnega dolžnika dolga ni mogoče izterjati, to pa se ne nanaša zgolj na pogodbeno določene obveznosti.
Tudi v vlogi delavca bi tožeča stranka morala spoštovati določbe o varnosti in zdravju pri delu. S tem, ko je nadaljevala z delom na gredici, se je zavestno neposredno izpostavljala tveganju, da jo leteči delci poškodujejo, kar bi mogla in morala pričakovati. S temi je ogrozila tudi ostale delavce, saj se še sama ni ozirala na nevarne okoliščine, kaj šele da bi ostale posvarila pred pretečo nevarnostjo poškodb. Sodna praksa strožje obravnava situacijo, ko oškodovanec opusti dolžno ravnanje, ki ga predpisuje zakon, in sicer v smislu, da je opustitev zakonsko opredeljene skrbnosti hujša od opustitve skrbnosti, ki se pričakuje od povprečno skrbnega človeka.
Torej bi tožeča stranka morala biti še bolj pozorna, saj bi se glede na posledico morala zavedati, da je ob delu na gredicah v dometu letečih delcev, jo kateri izmed teh lahko zadene in hujše poškoduje.
Dejanje oškodovanke z vidika delavca tožene stranke nikakor ni bilo takšno, da ga ne bi bilo mogoče pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Ob izvajanju mulčenja je namreč delavec tožene stranke vedel, da se na sosednji parceli nahaja več oseb, vsekakor pa bi mogel na to računati in bi zato mulčenje moral opraviti z ustrezno skrbnostjo, tako da ne bi ogrožal zdravja in življenja oseb na sosednji parceli.
URS člen 2, 14, 14/2, 23, 34, 50. ZIZ člen 4, 4/1, 4/1-6, 4/6, 9, 9/3, 52, 52/1, 53, 58, 58/1, 102, 102/1, 102/1-2, 128, 128/2, 134, 145. ZPIZ-1 člen 136.c. ZS člen 3, 3/2.
omejitev izvršbe - eksistenčni minimum - dohodki iz tujine - zahteva za odpravo nepravilnosti izvršbe - materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme - pravica do izjave
Namen omejitev izvršbe iz 102. člena ZIZ je v varstvu dolžnikovega eksistenčnega minimuma, ki mu ob posegu v njegovo premoženje zaradi izvršbe še omogoča dostojanstveno življenje (2., 34. in 50. člen Ustave). Ob ustavno skladni razlagi, ki vključuje tehtanje navedenega dolžnikovega interesa in upnikove pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), je zato pravilno razumeti zakonsko omejitev, da mora dolžniku ostati najmanj znesek v višini dveh tretjin minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost (2. točka prvega odstavka 102. člena ZIZ), tako da so vir eksistenčnega minimuma vsi dolžnikovi stalni prejemki in ne ločeno posamezen prejemek pri določenem izplačevalcu.
Pravilno poplačilo upnika ob sočasnem varstvu dolžnikovega eksistenčnega minimuma se lahko doseže le ob usklajenem postopanju izplačevalcev stalnih prejemkov, ki ga vodi, nadzoruje in usmerja sodišče.
Kot vir zagotavljanja dolžnikove eksistence se lahko upoštevajo tudi morebitni stalni prejemki (tudi pokojnina), ki jih prejema dolžnik od izplačevalca v tujini.
Upnik lahko doseže, da se pri omejitvi izvršbe pravilno upoštevajo vsi dolžnikovi stalni prejemki, z zahtevo za odpravo nepravilnosti v izvršbi v skladu z določilom prvega odstavka 52. člena ZIZ.