umik lastnih delnic - pooblastilo za nakup lastnih delnic - umik brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala
Na podlagi pooblastila, danega upravnemu odboru na skupščini, je mogoče umakniti zgolj tiste lastne delnice, ki jih je družba pridobila na podlagi tega pooblastila. Na podlagi pooblastila skupščine upravnemu odboru za nakup lastnih delnic in njihov umik poslovodstvo ne more umakniti vseh lastnih delnic, ki jih ima družba v trenutku sklepanja uprave o umiku (tudi iz drugih naslovov), ampak le tiste lastne delnice, ki jih je dejansko pridobila na podlagi skupščinskega pooblastila. V tej zvezi lahko skupščina pooblasti poslovodstvo za umik lastnih delnic brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala le za tiste delnice, ki jih družba pridobi na podlagi takšnega pooblastila. Gre za vsebinsko povezanost nakupa in umika tako kupljenih lastnih delnic na podlagi pooblastila.
Poslovodstvo ne more samo umakniti sicer zakonito pridobljenih lastnih delnic iz drugih dovoljenih primerov, preden ni sprejet ustrezen skupščinski sklep. Takšen pravni posel uprave bi bil ničen. Upravni odbor sledi volji delničarjev, ki so jo izrazili na skupščini s pooblastilom za nakup in umik le bodočih lastnih delnic.
Pregled prevoznega sredstva, opravljen po drugem odstavku 148. člena ZKP, ni formalno procesno dejanje, zato o njem ni potrebno narediti zapisnika, policisti o njem naredijo le uradni zaznamek.
Oseba, ki ji je bila droga zasežena, se v tem kazenskem postopku lahko tretira kot „oškodovanec“. Osebe, ki od storilca kupi prepovedano drogo in jo kasneje policistom izroči, ni treba opozarjati v smislu četrtega odstavka 148. člena ZKP.
ZOdvT člen 21, 21/2, 22. ZOdvT tarifna številka 3102.
stroški postopka - pravočasnost priglasitve stroškov - ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve - prosti preudarek - nagrada za narok
Ker so za postopek določitve nujne poti v ZST-1 takse določene v nespremenljivih zneskih (poglavje 9.7. taksne tarife), se v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZOdvT za odmero odvetniške nagrade v tej zadevi uporabljajo določbe o vrednosti po ZOdvT (22. člen ZOdvT).
Nagrada za narok v eni (pravdni oziroma nepravdni) zadevi se prizna zgolj enkrat.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072015
OZ člen 131, 179. ZPP člen 285.
protipravno ravnanje – pravica do dobrega imena in časti – vrednostna sodba – dolžnost preverjanja – materialno procesno vodstvo – javno izražanje mnenja – javna polemika
Vrednostne sodbe o tožniku in njegovem zakonitem zastopniku, ki jih vsebuje sporno pisanje prvega toženca, niso objektivno žaljive. Upoštevati je namreč treba, da jih je izzval sam pritožnik in da je prag žaljivosti v javni polemiki takšne vrste ustrezno višji kot sicer. K temu je treba dodati, da velja dolžnost preverjanja le za objavo trditev o dejstvih, ne pa za vrednostne sodbe, pri katerih se vprašanje njihove resničnosti ali neresničnosti že pojmovno ne more zastaviti.
začasna odredba - narok - dokazni standard - nasilje v družini
Ker je postopek po ZPND že sam po sebi podoben postopku za izdajo začasne odredbe, ukrepi, ki jih lahko sodišče izreče, pa začasni in časovno celo absolutno omejeni, izdajanje začasnih odredb po ZIZ znotraj tega postopka ne pride v poštev.
V dokaznem postopku za izdajo ukrepov po ZPND praviloma ni prostora za izvedenca ali za večje število prič, praviloma pa sodišče vendarle ne more odločiti le na podlagi listin, sploh če le-te ne izkazujejo nedvoumno ogrožajočega nasilja. Narok, na katerem si lahko sodišče neposredno razjasni nasprotujoče si navedbe obeh udeležencev z njunim zaslišanjem, se praviloma zdi potreben, če že ne nujen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0078727
OZ člen 1054. Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel člen 8, 52.
sporazum o poteku posestne meje - veljavnost sporazuma - vrnitev stvari - plačilo za uporabo stvari - poravnava
Sporazum vseh udeleženih mejašev o poteku posestne meje, kot je razviden iz zapisnika o mejnem ugotovitvenem postopku, v zvezi s skico terenske meritve tega dne, predstavlja pogodbo o poravnavi.
Za obstoj domnevane nevarnosti iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ bi morala toženka v ugovoru zoper izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zanikati obstoj obligacijskega razmerja s tožnikom, pa tega ni storila. Nasprotno, s predloženo kontno kartico o poravnanih obveznostih do upnika je toženka celo priznala obstoj obligacijskega razmerja med pravdnima strankama.
kršitev avtorskih pravic - civilna kazen - obveznost posredovanja podatkov o honorarjih izvajalcev - huda malomarnost - veljavnost pravilnika
Kolektivna organizacija, ki ji je poverjeno varstvo avtorske pravice pri uporabi neodrskih glasbenih del, ni dokazala, da je tožena stranka, ki ni posredovala podatkov o bruto honorarjih izvajalcev in ni v celoti plačala nadomestila za uporabo avtorskih del, namenoma ali iz hude malomarnosti kršila pravico avtorjev.
kršitev osebnostne pravice – pravica do dobrega imena in časti – namen zaničevanja – objava sodbe – odškodnina zaradi razžalitve časti in dobrega imena - pravica do obveščenosti - resnična dejstva
Kršitev osebnostne pravice je tožnica konkretizirala izključno z navedbami, da so toženci z žaljivimi in neresničnimi navedbami posegli v njeno čast in dobro ime. Zato je bistveno, da pojasnjeni komentar o spornih zasebnih interesih, v okviru katerega je tožnica primeroma omenjena, temelji na resničnih dejstvih in da, čeprav v kontekstu celotnega letaka dobi nekoliko negativno konotacijo, ne odraža namena zaničevanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076884
OZ člen 86, 87. ZPP člen 181.
ugotovitvena tožba – pravni interes – ničnost pogodbe – prenos poslovnega deleža – kršitev predkupne pravice
Tožnik mora izkazati, da bi mu uspeh v takšni pravdi, torej ugotovitev ničnosti kakšnega posla, odprl možnosti, da v nadaljnjem sodnem ali kakšnem drugem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki mu ju zagotavlja zakon.
aktivna legitimacija - nujno sosporništvo - skupna terjatev zakoncev - terjatev iz naslova vlaganj v poslovni prostor – dogovor med zakoncema
Ni se mogoče strinjati s stališčem prvostopenjskega sodišča, da bi morala oba zakonca na aktivni strani nastopati kot nujna sospornika tudi v primeru dogovora med njima, da le eden uveljavlja terjatev skupnega premoženja.
odškodnina zaradi neutemeljenega pripora - kršitev osebnostnih pravic - nezakonito delo organov - zastaranje odškodninske terjatve - nepremoženjska škoda - merila za določitev primerne odškodnine – javni interes – bodoča škoda
Obveščanje o poteku kazenskega postopka zoper tožnika in soobtožene je v obravnavanem primeru utemeljeval in opravičeval javni interes. Ker organi tožene stranke pri obveščanju javnosti niso prestopili meja dopustnih posegov v tožnikove ustavne pravice, njihovo ravnanje ni bilo protipravno. Za morebitne komentarje in prispevke v medijih, ki so jih slednji objavljali glede na dobljene informacije tožene stranke o poteku kazenskega postopka, pa ne more odgovarjati tožena stranka, pač pa mediji sami.
Duševne bolečine zaradi neupravičene obsodbe oziroma neutemeljeno odvzete prostosti predstavljajo enotno obliko škode.
odškodnina za smrt bližnjega – posredni oškodovanci – trajnejša življenjska skupnost med bratom in sestro
V konkretnem primeru je pokojni brat ostal v družinski skupnosti z materjo, tožnica pa si je po odselitvi ustvarila svojo življenjsko oziroma družinsko skupnost s partnerjem ter kasneje tudi otrokom. Ne glede na njen odnos z bratom po odselitvi, ki se je kazal v globoki čustveni navezanosti, medsebojni pomoči, vsakodnevnih stikih in skupnem gospodarjenju na domačiji pri materi, je to tista pravno odločilna okoliščina, ki onemogoča zaključek, da je med njima obstajala trajna življenjska skupnost.
predlog predhodne odredbe – verjetna nevarnost za uveljavitev terjatve – trditveno in dokazno breme – premoženjsko stanje dolžnika
Upnik mora v predlogu za izdajo predhodne odredbe podati trditve in predlagati dokaze, iz katerih izhaja celovita slika o finančnem oziroma premoženjskem stanju dolžnika, na podlagi katere je mogoče sklepati na ogroženost bodoče uveljavitve terjatve. Tudi slabo premoženjsko stanje družbe in njena trenutna plačilna nesposobnost namreč ne utemeljujeta izdaje predhodne odredbe, če dolžnik sicer ima premoženje večje vrednosti, upnikova terjatev pa v primerjavi z njim ni visoka.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – vložek posebnega v skupno premoženje – darila svojcev – uveljavljanje večjega deleža zakonca – nasprotna tožba – ugovor
Od stališča, da se delež določa na podlagi celovite presoje razmerij med bivšima zakoncema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja, pa ni mogoče odstopiti ko gre za vložek posebnega premoženja v skupno premoženje. Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje lahko vpliva le na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju kot celoti.
Sodišče ne more tožeči stranki prisoditi deleža pod zakonsko določeno domnevo o enakih deležih, če tožena stranka ni vložila nasprotne tožbe. Ugovor ne zadošča, ker je sodišče vezano na postavljeni tožbeni zahtevek.
ZGD-1 člen 590, 590/3, 590/4, 590/5, 634, 634/2. ZSReg člen 17, 33, 36, 36/1.
prekinitev postopka vpisa do pravnomočnosti odločitve o tožbenem zahtevku - registrska zapora - pravni interes za udeležbo v registrskem postopku - vpis delitve pred pravnomočno odločitvijo o tožbenem zahtevku
V skladu s tretjim odstavkom 590. člena ZGD-1 se registrski postopek prekine, če poslovodstvo ne predloži izjave iz 1. točke drugega odstavka tega člena. V obravnavani zadevi je poslovodstvo predlagatelja vpisa sicer predložilo izjavo, da nihče od delničarjev ni vložil izpodbojne tožbe, je pa tretji (družbenik družbe R.T. d.o.o, večinskega delničarja predlagatelja vpisa) 16. 9. 2013 registrsko sodišče obvestil, da je vložil tožbo zaradi ugotovitve ničnosti sklepa skupščine družbe P. d.d. o soglasju k delitvi družbe z dne 23. 8. 2013. Takšna (pravočasno vložena) tožba pa ima po splošnem pravilu iz tretjega odstavka 590. člena ZGD-1 za posledico prekinitev postopka do pravnomočnosti odločitve o tožbenem zahtevku. Gre za t.i. registrsko zaporo.
Pogojna narava ločitvene pravice, nastala v postopku zavarovanja z začasno oziroma predhodno odredbo, je potrjena tudi z novelo ZFPPIPP-F, po kateri je bil dopolnjen 3. odstavek 132. člena ZFPPIPP tako, da je bila dodana nova 4. točka, po kateri se postopek zavarovanja s začasno oziroma predhodno odredbo ustavi z začetkom stečajnega postopka in se razveljavijo vsa dejanja, opravljena v tem postopku. Navedena sprememba je pojasnjevalne narave, kar pomeni, da se uporablja tudi v primeru, če se je stečajni postopek začel že pred uveljavitvijo novele F.
Stroške sodnega preizkusa odpravnine trpi močnejša stranka, v konkretnem primeru večinski delničar. Navedeno pravilo pa velja le za specifične stroške v postopku določitve primerne denarne odpravnine, to je za stroške, ki nastanejo izključno zaradi določitve primerne denarne odpravnine (praviloma gre za stroške izvedencev, ki jo ugotavljajo), ne pa tudi za običajne redne stroške postopka, t. j. stroške pooblaščencev strank. Glede slednjih še vedno velja splošno pravilo iz 35. člena ZNP, izjeme od tega pravila pa so določene v tretjem in četrtem odstavku 614. člena ZGD-1, vendar le v korist predlagatelja.
Stroški pooblaščencev strank že po definiciji ne morejo biti nesorazmerni s pravicami, ki se v postopku uveljavljajo, saj je njihova višina določena s predpisi, v katerih je ta sorazmernost že ustrezno upoštevana.