Ker z ugotovitvenim zahtevkom ni dopustno zahtevati zgolj ugotovitve (ne)obstoja nekega dejstva, ne morejo biti predmet ugotovitvenega zahtevka posamezne materialnopravne predpostavke pravnega razmerja, kakor tudi ni možno zahtevati ugotovitve vsebine pravne norme.
solastnina - načelo specialnosti - stena - del stavbe - dogovor o nastanku solastnine - predhodno vprašanje - ureditev razmerij med solastniki
Na posamezni stavbi ne more hkrati obstajati lastnina in solastnina, če ne gre za stavbo v etažni lastnini. Stena kot del stavbe je nesamostojen del, ki deli pravno usodo glavne (celotne) stvari. Na njem nihče ne more pridobiti lastninske pravice, ki bi bila drugačna od lastninske pravice na celotni stvari oziroma na preostalem delu stvari.
Ugotovitev, da je šepanje neizrazito, pomeni, da se v zunanjosti ne izrazi, da ga ni opaziti, da torej ne predstavlja spremembe v tožnikovi zunanjosti. V tej situaciji že osnovno objektivno merilo za prisojo odškodnine zaradi skaženosti ni podano.
OZ člen 416. SPZ člen 118. ZPSPP člen 24, 26, 27, 27/2, 29.
odpoved najemne pogodbe - tek odpovednega roka - najem poslovnega prostora - izpolnitev nedeljive obveznosti - pooblastilo upravnika - etažni lastniki - aktivna legitimacija
V primeru več upnikov sme izpolnitev nedeljive obveznosti, kakršna je izpraznitev in izročitev najetega poslovnega prostora v posest, uveljaviti posamezen upnik.
vznemirjanje lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - javna dražba - gradnja na tujem zemljišču
Ker je tožnica pridobila lastninsko pravico na nepremičnini originarno na podlagi odločbe državnega organa, veže navedena odločitev toženca tudi v primeru, če bi se izkazalo, da je toženec dejansko zgradil prizidek k hiši na nepremičnini, ki je bila predmet prodaje na javni dražbi, saj je bilo ugotovljeno, da je bil toženec seznanjen z izvršilnim postopkom.
izpraznitev stanovanja – najemna pogodba za določen čas – uporabnina – sprememba tožbe
Plačevanje najemnine oziroma uporabnine za uporabo stanovanja po prenehanju najemne pogodbe narave razmerja med strankama ne spreminja in ne vzpostavlja med njima pogodbenega razmerja.
škodni dogodek na parkirišču - upravljanje z vozilom - delovanje motornega vozila - premikajoča se motorna vozila - objektivna odgovornost - vzročna zveza - nastanek škode - višina odškodnine – kratkotrajen strah
Do škode je prišlo v zvezi z nevarnim položajem vozila na dovozni poti parkirišča, po kateri se odvija promet (hitrost vožnje je tam omejena s splošnim določilom 50 km/h), kar pomeni, da je bilo tudi vozilo Chevrolet Kalos (voznice N. V.), čeprav je mirovalo, udeleženo v prometu, saj je pomenilo vir povečane nevarnosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072013
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 251.
krivdna odškodninska odgovornost – skrbnost dobrega strokovnjaka - poledenela pot – nepremoženjska škoda – postavitev izvedenca – pregled stranke – dopolnitev izvedenskega mnenja – rok za plačilo predujma – podaljšanje roka – huda telesna poškodba
Toženka s soljenjem poti, zaradi česar je sneg postal mehak in kašast, ni zadostila dolžnemu ravnanju, saj bi bilo treba pot zaradi poledenelosti posuti tudi s peskom ali jo očistiti.
T.i. začasno preživnino je prvostopenjsko sodišče pravilno določilo po prostem preudarku, saj tožnica konkretnih navedb in dokazov v zvezi s toženčevim premoženjskim stanjem ni podala.
odškodnina zaradi neutemeljenega pripora - kršitev osebnostnih pravic - nezakonito delo organov - zastaranje odškodninske terjatve - nepremoženjska škoda - merila za določitev primerne odškodnine – javni interes – bodoča škoda
Obveščanje o poteku kazenskega postopka zoper tožnika in soobtožene je v obravnavanem primeru utemeljeval in opravičeval javni interes. Ker organi tožene stranke pri obveščanju javnosti niso prestopili meja dopustnih posegov v tožnikove ustavne pravice, njihovo ravnanje ni bilo protipravno. Za morebitne komentarje in prispevke v medijih, ki so jih slednji objavljali glede na dobljene informacije tožene stranke o poteku kazenskega postopka, pa ne more odgovarjati tožena stranka, pač pa mediji sami.
Duševne bolečine zaradi neupravičene obsodbe oziroma neutemeljeno odvzete prostosti predstavljajo enotno obliko škode.
regulacijska začasna odredba – družinski postopek – nujnost izdaje začasne odredbe – izjemne okoliščine – opredelitev do relevantnih navedb
Bistvo tako imenovanih regulacijskih začasnih odredb v družinskih postopkih je, da se z njimi začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otrok tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe.
Tudi postopek z izdajo začasne odredbe, čeprav mora biti hiter, terja od sodišča, da se do procesnega gradiva pravdnih strank opredeli.
Tožnik v konkretnem primeru ni z ničemer prispeval k nastanku škode, kljub temu, da je stroj čistil med njegovim obratovanjem. Res je delavec dolžan opravljati dela s takšno pazljivostjo, da s tem varuje svoje življenje in zdravje, vendar je v konkretnem primeru odgovornost za nastanek škode v celoti na zavarovancu toženke, ki je kljub temu, da je bil o načinu čiščenja tiskarskega stroja med delovanjem obveščen in je vedel, da gre za stalno tovrstno prakso, takšno delo dopuščal in je opustil potrebne in predpisane varnostne ukrepe v zvezi s tem.
Izdelava pisnega mnenja, njegove dopolnitve zaradi pripomb strank, kot tudi zaslišanje izvedenca je enoten dokaz, zato mora plačilo dopolnitve izvedenskega mnenja bremeniti tisto stranko, ki je predlagala dokazovanje z izvedencem.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – vložek posebnega v skupno premoženje – darila svojcev – uveljavljanje večjega deleža zakonca – nasprotna tožba – ugovor
Od stališča, da se delež določa na podlagi celovite presoje razmerij med bivšima zakoncema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja, pa ni mogoče odstopiti ko gre za vložek posebnega premoženja v skupno premoženje. Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje lahko vpliva le na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju kot celoti.
Sodišče ne more tožeči stranki prisoditi deleža pod zakonsko določeno domnevo o enakih deležih, če tožena stranka ni vložila nasprotne tožbe. Ugovor ne zadošča, ker je sodišče vezano na postavljeni tožbeni zahtevek.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - stavbno zemljišče – namembnost zemljišča – substančna odškodnina – odškodnina za stranske učinke
Razlastitvenemu upravičencu gre odškodnina ne samo zaradi razlastitve, t.i. substančna odškodnina, temveč tudi za stranske posledice razlastitve (t.i. odškodnina za stranske učinke), vendar pa mora predlagatelj stranske učinke zatrjevati in tudi dokazati.
ničnost pogodbe – izpodbojnost pogodbe – sposobnost razsojanja – bistveno zmanjšana sposobnost – oblikovalni zahtevek
Ker takó poslovno nesposobna oseba, kot oseba, ki nima sposobnosti razsojanja, ne more veljavno izraziti svoje volje, ki je potrebna za sklenitev pogodbe, izjava volje take osebe nima pravnih učinkov in je zato nična.
Ker tožnik ob podpisu spornih pogodb ni bil nerazsoden, marveč je bila njegova sposobnost razumeti srž pogodbe le bistveno zmanjšana, bi v obravnavani zadevi lahko govorili le o izpodbojni pogodbi.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0070408
OZ člen 364. ZOR člen 500, 500/1.
negatorna tožba – tek zastaranja – pretrganje zastaranja – priznanje zahtevka – dogovarjanje o odpravi škode
Zastaranje ne teče, dokler se stranki dogovarjata o načinu sanacije škode, ker to dogovarjanje dejansko pomeni priznanje zahtevka. Razgovori o načinu odprave škode in o sanaciji le-te dejansko pomenijo neskladje med strankama glede višine (načina odprave) škode, ne pa tudi neskladje o samem odškodninskem temelju.
V času pogajanj za odpravo škode stranka ne more izgubiti pravice do odprave te škode.
pravnomočno razsojena zadeva - res iudicata - sklep o ustavitvi izvršbe - umik predloga za izvršbo - izdaja sodbe brez naroka - pravočasnost priglasitve stroškov
Sklep o ustavitvi izvršbe zaradi umika predloga za izvršbo ne predstavlja sodne odločbe, s katero je bilo o tožbenem zahtevku že pravnomočno razsojeno.
S tem, ko je bilo v sodbi odločeno o delu pravdnih stroškov, ki so že bili priglašeni, ni bila »konzumirana« tudi pravica tožeče stranke o zahtevi za odločitev o stroških po 7. odst. 163. čl. ZPP. Tožeča stranka je v skladu s to določbo zahtevala plačilo stroškov, katerih še ni priglasila in prvostopno sodišče je pravilno o njeni zahtevi odločilo.
Stroške sodnega preizkusa odpravnine trpi močnejša stranka, v konkretnem primeru večinski delničar. Navedeno pravilo pa velja le za specifične stroške v postopku določitve primerne denarne odpravnine, to je za stroške, ki nastanejo izključno zaradi določitve primerne denarne odpravnine (praviloma gre za stroške izvedencev, ki jo ugotavljajo), ne pa tudi za običajne redne stroške postopka, t. j. stroške pooblaščencev strank. Glede slednjih še vedno velja splošno pravilo iz 35. člena ZNP, izjeme od tega pravila pa so določene v tretjem in četrtem odstavku 614. člena ZGD-1, vendar le v korist predlagatelja.
Stroški pooblaščencev strank že po definiciji ne morejo biti nesorazmerni s pravicami, ki se v postopku uveljavljajo, saj je njihova višina določena s predpisi, v katerih je ta sorazmernost že ustrezno upoštevana.