Glede na pravnomočno odločitev o priznanju starostne pokojnine in ustavitvi izplačevanja vdovske pokojnine, sodišče v tem sporu ne sme presojati tožničinih navedb o nedopustnem posegu tožene stranke (ustavitvi izplačevanja vdovske pokojnine) v pridobljeno pravico do uživanja vdovske pokojnine.
Izplačevanje vdovske pokojnine je bilo tožnici ustavljeno zato, ker je izbrala uživanje starostne pokojnine, in ne zaradi prenehanja uporabe določb ZVarDod. Ta je v šestem odstavku 15. člena določal, da je vdovi oziroma vdovcu ali zunajzakonskemu partnerju, ki ima po predpisih o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju poleg pravice do samostojne starostne ali samostojne invalidske pokojnine tudi pravico do samostojne vdovske pokojnine, vdovska pokojnina zagotovljena najmanj v višini mejnega zneska, določenega s tem zakonom. Citirana določba je v času do 31. 12. 2011 urejala primere, ko se je vdova ob izpolnjevanju pogojev za starostno in vdovsko pokojnino odločila za uživanje samostojne vdovske pokojnine. Obravnavani primer pa ni takšen, saj je tožnica izbrala svojo starostno pokojnino. Zato je poleg starostne pokojnine upravičena le do dela vdovske pokojnine, o čemer je tožena stranka pravilno odločila z izpodbijanima odločbama. Tožničin zahtevek za odmero vdovske pokojnine od mejnega zneska zato ni utemeljen.
Tožnik je takoj po vložitvi tožbe to umaknil, tako da se pravda še ni začela, saj se pravda začne z vročitvijo tožbe toženi stranki, kot to določa 189. člen ZPP. Zato ni mogel nastati primer, da bi bila tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka.
ZDPra člen 43. ZSS člen 45. ZPos člen 24. ZZDODP člen 2.
plačilo razlike plače - plača državnega pravobranilca - znižanje plače - osnova za obračun plače
Tožnik (državni pravobranilec) v tem sporu uveljavlja, da je bil v spornem obdobju nezakonito prikrajšan pri plači, ker mu je bila plača obračunana od 20 % znižane osnove. Osnova za obračun plače tožnika je bila v spornem obdobju, določena z ZZDODP. Z uveljavitvijo tega zakona je prišlo do spremembe pravnega položaja glede določanja osnov za obračun tako sodniških plač, kot tudi plač državnih pravobranilcev in pomočnikov državnega pravobranilca, saj je bila z uveljavitvijo tega zakona osnova za obračun tožnikove plače določena z zakonom. Tudi če je do uveljavitve ZZDODP obstajala protiustavnost v zakonskem urejanju sodniških plač, je bila ta sanirana z uveljavitvijo tega zakona. Zaradi tega tožnikov tožbeni zahtevek na vtoževane razlike v plači ni utemeljen.
Pri tožnici še ni podana invalidnost, ker je pri njej potrebno dodatno diagnostično in terapevtsko obravnavanje. Ker tožničino zdravljenje še ni zaključeno, njen tožbeni zahtevek, da se jo razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 261, 261/2. ZPIZ-1 člen 15, 15/1, 33, 156, 156/2.
starostna pokojnina - ponovna odmera - obnova postopka - nov dokaz - datum vključitve v obvezno zavarovanje
Neskladje med listinama glede datuma vključitve v obvezno zavarovanje bi tožnik lahko uveljavil že v prvotno končanem postopku. Zato zatrjevane nove okoliščine ne more uspešno uveljaviti v obnovljenem postopku, niti v tem sporu zahtevati ponovne odmere starostne pokojnine z dnem, ko je bil ponovno vključen v obvezno zavarovanje s polovičnim delovnim časom, saj je pogoj za polno starostno upokojitev tudi prenehanje obveznega zavarovanja v celoti (drugi odstavek 156. člena ZPIZ-1).
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je dokazala, da je ukinila delovno mesto vodja kampa in da je dela tega delovnega mesta razporedila na druge zaposlene. S tem je prenehala potreba po opravljanju dela tožeče stranke na delovnem mestu „vodja kampa“, pod pogoji pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka navedenega delovnega mesta nima več sistemiziranega, prav tako tožena stranka ni zaposlila novega delavca, ki bi to delo opravljal. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
špedicija - skrbnost špediterja - povrnitev potrebnih stroškov - vzrok za stroške stojnin in skladiščenja blaga - odgovornost za tretje
Zahtevana skrbnost tožeče stranke (špediterja) ne seže tako daleč, da bi od nje terjali, da mora pred predložitvijo posredovane dokumentacije o blagu preverjati identiteto prevzetega blaga tako, da bi morala odpirati kontejnerje, v katerih se je blago prevažalo in preverjati, ali je vsebina pošiljke skladna z deklariranim blagom na spremljajoči dokumentaciji.
Pritožbe zoper sklep ni podpisal zakoniti zastopnik tožene stranke (pravne osebe), pritožbi pa tudi ni bilo priloženo pooblastilo, iz katerega bi izhajalo, da je poleg direktorja za podpisovanje vlog pristojna druga oseba. Ker pritožba tako ni popolna, jo je bilo potrebno zavreči (ZPP čl. 355).
Kolektivna pogodba za javni sektor člen 36. Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi člen 47.
dodatek za mentorstvo - klinično usposabljanje študentov - letni dopust
Tožnikov zahtevek za izplačilo razlike vrednosti opravljenega kliničnega usposabljanja, ki ga je tožnik opravljal skladno z dogovorom o izvajanju kliničnega usposabljanja študentov, ni utemeljen. Toženec (javni zavod - bolnišnica) nima pravne podlage za to izplačilo, saj sta v tem dogovoru tožnik in visoka šola zgolj dogovorila, da visoka šola plačuje mentorje na podlagi računov, ki jih izstavi učni zavod (tožena stranka) in prejetih poročil o opravljenem delu, medtem ko pravna podlaga in način plačevanja tožnika s strani tožene stranke nista bila določena. Tožniku dodatek za mentorstvo po 36. členu Kolektivne pogodbe za javni sektor ne pripada, saj ne gre za usposabljanje pripravnikov tožene stranke, oziroma delavcev, ki so na usposabljanje napoteni v skladu z zakoni, drugimi predpisi, kolektivnimi pogodbami ali splošnimi akti, ampak za klinično usposabljanje študentov visoke šole. Pravne podlage za izplačilo povečanega obsega dela ne daje niti dogovor o povečanem obsegu dela, ki ga tožnik ni podpisal. Ker tožnik tudi ni dokazal, da si je tožena stranka zaradi premalo izplačanega plačila za opravljene ure kliničnega usposabljanja študentov in dijakov pridobila protipravno premoženjsko korist, tožbeni zahtevek ni utemeljen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063748
ZASP člen 130, 146, 146/1, 146/1-6, 153, 153/1, 157, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 185, 185/1, 185/1-2. Skupni sporazum o pogojih in višini tarife pri uporabi avtorsko varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF za področje trgovskih centrov, blagovnih centrov, prodajaln, tržnic in bencinskih črpalk člen 2. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov člen 1, 1/2.
javna priobčitev fonogramov – sorodne pravice – absolutne pravice – dolžnost obveščanja – civilnopravne sankcije – bodoče terjatve – neupravičena pridobitev – civilna kazen – reprezentativno združenje uporabnikov – poslovna dejavnost – pristop k podpisu individualne pogodbe – vezanost na skupni sporazum – odmena za uporabo fonogramov – povzročitev škode – zahtevek iz civilnega delikta – odškodnina – stroški poslovanja
Dolžnost mesečnega poročanja uporabnika tožnik ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter civilne kazni).
Če uporabnik (kot v predmetni zadevi) ne sklene pogodbe in ne plača nadomestila, ne pridobi pravic, jih krši in nosi vse posledice. Če jih krši, potem je zahtevek po svoji pravni naravi odškodninski in ne iz neupravičene obogatitve.
Stroški odkrivanja avtorske pravice so tožniku nastali v zvezi z opravljanjem nalog, ki so določene v ZASP in ne zaradi konkretnega kršitvenega ravnanja tožene stranke. Zaradi tega jih tožeča stranka ne more prevaliti na toženo stranko.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - invalid III. kategorije - invalidska pokojnina
Pri tožnici, invalidki III. kategorije invalidnosti, ni prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma do popolne izgube delovne zmožnosti ali do poklicne invalidnosti, zato je tožbeni zahtevek, da se jo razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine, neutemeljen.
ZUJF člen 143. ZOPRZUJF člen 143, 143/3. ZPP člen 158, 158/1.
ustavitev postopka - pravdni stroški
Tožeča stranka je tožbo umaknila še pred razpisom naroka za glavno obravnavo, glede na to, da je tožena stranka po razveljavitvi 143. člena ZUJF z izplačevanjem nezmanjšanih zneskov pokojninske dajatve za vnaprej takoj odpravila protiustavni poseg v višino pokojninske dajatve, v zvezi s plačilom razlik protiustavno zmanjšanih zneskov pokojninske dajatve za nazaj pa je izdala odločbo v skladu z 3. odst. 143. člena ZOPRZUJF. Kljub temu, da je z upravnim aktom izplačilo protiustavno znižane razlike pokojninske dajatve izpolnjeno le delno v višini 20 % pripadajočega zneska ob izplačilu pokojnin za sporno obdobje, v preostalih 80 % razlike pa odloženo v izpolnitev na kasnejše obdobje, se tožeča stranka s takšnim načinom izpolnitve strinja, zaradi česar je ne more zadeti sankcija zamujenega umika tožbe. Zato je tožena stranka tožeči dolžna povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
Za protipravnost škodnega ravnanja kot elementa odškodninske odgovornosti ne zadostuje gola nezakonitost odpovedi, temveč je termin pripisan hujšim zlorabam instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Odškodninska odgovornost tožene stranke zaradi podaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, ki je bila kasneje v sodnem postopku razveljavljena kot nezakonita, bi bila podana le, če bi bilo ugotovljeno, da je tožena stranka pri svojem odločanju zavestno ali iz hude malomarnosti ravnala zoper predpise. Ker to v tem sporu ni bilo ugotovljeno, tožnikov odškodninski zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 110, 110/2, 421. ZDSS-1 člen 61.
vdovska pokojnina - zavrženje zahteve
Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če v isti upravni stvari že teče postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna, tudi če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila. Dejansko stanje in pravna podlaga, na katero je tožnica opirala svoj zahtevek za priznanje pravice do vdovske pokojnine, se nista v ničemer spremenila. Zato je toženec na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP tožničino zahtevo pravilno zavrgel.
ZPIZ/92 člen 11, 11/1, 11/1-1. ZPIZ-1 člen 3, 7, 7/2, 15, 15/1, 15/1-1, 19. URS člen 156. ZMEPIZ člen 45, 45/1, 45/1-3, 48. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 2, 2/1, 6, 7.
lastnost zavarovanca - opravljanje pridobitne dejavnosti - izvzem iz zavarovanja
Izpodbijana odločba o ugotovljeni lastnosti zavarovanca za sporno obdobje je zakonita, saj s strani tožnika po 19. členu ZPIZ-1 (po katerem pri ministru, pristojnemu za delo, lahko osebe, ki so vključene v obvezno zavarovanje v tujini, predlagajo izvzem iz obveznega zavarovanja, če je tako določeno z mednarodno pogodbo) ter 10. členu v zvezi z 8. členom mednarodnega Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ni bilo nobene iniciative za izvzem iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zaradi obstoja istovrstnega zavarovalnega razmerja pri hrvaškem nosilcu zavarovanja.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063746
ZASP člen 130, 146, 146/1, 146/1-6, 153, 153/1, 157, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 185, 185/1, 185/1-2. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov člen 1, 1/2. Skupni sporazum o pogojih in višini tarife pri uporabi avtorsko varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF za področje trgovskih centrov, blagovnih centrov, prodajaln, tržnic in bencinskih črpalk člen 2, 2/5. ZDDV-1 člen 33, 33/1. OZ člen 131, 164, 190, 198.
javna priobčitev fonogramov – sorodne pravice – absolutne pravice – dolžnost obveščanja – civilnopravne sankcije – bodoče terjatve – neupravičena pridobitev – civilna kazen – trgovinska dejavnost – reprezentativno združenje uporabnikov – pristop k podpisu individualne pogodbe – vezanost na skupni sporazum – odmena za uporabo fonogramov – povzročitev škode – zahtevek iz civilnega delikta – odškodnina – stroški poslovanja
Dolžnosti mesečnega poročanja uporabnika tožnik ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter civilne kazni).
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Stroški odkrivanja avtorske pravice so tožeči stranki nastali v zvezi z opravljanjem nalog, ki so določene v ZASP in ne zaradi konkretnega kršitvenega ravnanja tožene stranke. Zaradi tega jih tožeča stranka ne more prevaliti na toženo stranko.
V skladu z določbo drugega odstavka 57. člena ZMEPIZ podatke za posameznega zavarovanca, ki jih dajalec podatkov ni posredoval v zakonsko določenih rokih, zbere ob nastanku zavarovalnega primera tožena stranka. Če dajalec podatkov več ne posluje, se pri uveljavljanju pravic upoštevajo le prijavljeni podatki. Toženec je torej tako pravilno upošteval podatke, kakor jih je imel v matični evidenci in kakor jih je zbral ob nastanku zavarovalnega primera.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4. ZDAVP-2 člen 36. Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku člen 23.a.
sodna taksa - oprostitev plačila - individualni delovni spor - pravna oseba - odlog plačila
Prvotožena stranka kot pravna oseba še posluje, saj transakcijskih računov nima zaprtih, zato bi zmogla plačilo sodne takse, vendar teh sredstev, v posledici blokade transakcijskih računov, ki je izkazana v evidencah AJPES tudi na dan odločanja pritožbenega sodišča, prvotožena stranka ni zmožna poravnati takoj. Če ima dolžnik blokirane transakcijske račune, preko katerih bi moral opraviti plačilo, je jasno, da tega ne more izvesti. Ker v obravnavani zadevi tudi ni izkazano, da bi prvotožena stranka razpolagala z gotovino, da bi lahko z njo plačala sodno takso, je pritožbeno sodišče odložilo plačilo sodne takse do izdaje odločbe pritožbenega sodišča.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - opozorilo pred odpovedjo
Tožnik ni izrecno in nedvoumno obvestil nadrejenih o spremembi dobavnice. S tem je kršil obveznosti iz delovnega razmerja (dolžnost vestnega opravljanja dela, upoštevanje delodajalčevih navodil in obveznost obveščanja). Gre za majhno težo kršitve, ki jo je tožnik storil zaradi svoje prevelike angažiranosti pri delu. Storjena kršitev ni take narave, da bi dejansko onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, zato ne gre za utemeljen in resen odpovedni razlog. Ker kršitev ni taka, da bi upravičevala odpoved pogodbe o zaposlitvi kot skrajno sredstvo, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.