Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3, 37.
starostna pokojnina - sorazmerni del - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - sporazum z Bosno - zavarovalna doba
Ker je na podlagi zavarovalnih dob tako v BIH, kot v Sloveniji nosilec zavarovanja v Avstriji, kot tretji državi, priznal tožniku pravico do pokojnine na podlagi Sporazuma med BIH in Republiko Avstrijo, so podani pogoji v smislu določbe 3. odstavka 36. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (po katerem se pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v sorazmernem delu v obdobju od 8. 10. 1991 do začetka veljavnosti tega Sporazuma z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice in z uporabo nekega tretjega mednarodnega sporazuma o socialnem zavarovanju z izjemo sporazumov sklenjenih med državami nastalimi na območju bivše SFRJ, ne preračunavajo po določbah tega sporazuma), zaradi tega po uveljavitvi Sporazuma tožnik ni bil upravičen do odmere starostne pokojnine na podlagi določb tega Sporazuma pri toženi stranki, ne glede na to, da je tožnik del zavarovalne dobe dopolnil v Sloveniji.
Ni dejanske nevarnosti, da bi farmacevt v lekarni izdal za zdravljenje GIST namesto predpisanega G. drugo zdravilo, namreč M.. Opustitev uvrstitve M.-a na seznam medsebojno zamenljivih zdravil za zdravljenje GIST je razlog, ki preprečuje, da bi farmacevt izdajal M. za zdravljenje GIST.
Upnik lahko zahteva od dolžnika, da ne povzroča nevarnosti za kršitev patenta, in da v tem oziru ne ustvarja razmer, ki bi k kršitvi patenta „kar klicale“. Opisana upravnopravna ureditev predpisovanja in izdajanja M. je v Republiki Sloveniji sedaj takšna, da takšne dejanske nevarnosti ni. Morebitni kršilec upnikovega patenta bi lahko bil kvečjemu zdravnik, in ne dolžnik.
Pri odločitvi o plači gre za obdobje, ki ni zajeto v pravnomočni odločitvi, pravnomočna je bila le odločitev po temelju, ne pa po višini, tako da gre v tem delu odločitve za vmesno sodbo. Pri višini plače je sodišče pravilno upoštevalo primerjalno delavko, ki je delala na primerljivem delovnem mestu natakarice in upoštevalo izplačilo plač za vtoževano obdobje, pri čemer je potrebno poudariti, da bi tudi tožnica predvidoma opravljala podobno ali enako delo, v rednem delovnem času, izmenskem delu, praznikih in podobno.
Tožnici regres za letni dopust pripada, saj je bila pri toženi stranki zaposlena glede na pravnomočno odločitev sodišča, pri čemer pa tudi tožbeni zahtevek ni bil zastaran, saj terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, kot to določa 206. člen ZDR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je dokazala, da je ukinila delovno mesto vodja kampa in da je dela tega delovnega mesta razporedila na druge zaposlene. S tem je prenehala potreba po opravljanju dela tožeče stranke na delovnem mestu „vodja kampa“, pod pogoji pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka navedenega delovnega mesta nima več sistemiziranega, prav tako tožena stranka ni zaposlila novega delavca, ki bi to delo opravljal. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
špedicija - skrbnost špediterja - povrnitev potrebnih stroškov - vzrok za stroške stojnin in skladiščenja blaga - odgovornost za tretje
Zahtevana skrbnost tožeče stranke (špediterja) ne seže tako daleč, da bi od nje terjali, da mora pred predložitvijo posredovane dokumentacije o blagu preverjati identiteto prevzetega blaga tako, da bi morala odpirati kontejnerje, v katerih se je blago prevažalo in preverjati, ali je vsebina pošiljke skladna z deklariranim blagom na spremljajoči dokumentaciji.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4. ZDAVP-2 člen 36. Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku člen 23.a.
sodna taksa - oprostitev plačila - individualni delovni spor - pravna oseba - odlog plačila
Prvotožena stranka kot pravna oseba še posluje, saj transakcijskih računov nima zaprtih, zato bi zmogla plačilo sodne takse, vendar teh sredstev, v posledici blokade transakcijskih računov, ki je izkazana v evidencah AJPES tudi na dan odločanja pritožbenega sodišča, prvotožena stranka ni zmožna poravnati takoj. Če ima dolžnik blokirane transakcijske račune, preko katerih bi moral opraviti plačilo, je jasno, da tega ne more izvesti. Ker v obravnavani zadevi tudi ni izkazano, da bi prvotožena stranka razpolagala z gotovino, da bi lahko z njo plačala sodno takso, je pritožbeno sodišče odložilo plačilo sodne takse do izdaje odločbe pritožbenega sodišča.
V skladu z določbo drugega odstavka 57. člena ZMEPIZ podatke za posameznega zavarovanca, ki jih dajalec podatkov ni posredoval v zakonsko določenih rokih, zbere ob nastanku zavarovalnega primera tožena stranka. Če dajalec podatkov več ne posluje, se pri uveljavljanju pravic upoštevajo le prijavljeni podatki. Toženec je torej tako pravilno upošteval podatke, kakor jih je imel v matični evidenci in kakor jih je zbral ob nastanku zavarovalnega primera.
Kolektivna pogodba za javni sektor člen 36. Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi člen 47.
dodatek za mentorstvo - klinično usposabljanje študentov - letni dopust
Tožnikov zahtevek za izplačilo razlike vrednosti opravljenega kliničnega usposabljanja, ki ga je tožnik opravljal skladno z dogovorom o izvajanju kliničnega usposabljanja študentov, ni utemeljen. Toženec (javni zavod - bolnišnica) nima pravne podlage za to izplačilo, saj sta v tem dogovoru tožnik in visoka šola zgolj dogovorila, da visoka šola plačuje mentorje na podlagi računov, ki jih izstavi učni zavod (tožena stranka) in prejetih poročil o opravljenem delu, medtem ko pravna podlaga in način plačevanja tožnika s strani tožene stranke nista bila določena. Tožniku dodatek za mentorstvo po 36. členu Kolektivne pogodbe za javni sektor ne pripada, saj ne gre za usposabljanje pripravnikov tožene stranke, oziroma delavcev, ki so na usposabljanje napoteni v skladu z zakoni, drugimi predpisi, kolektivnimi pogodbami ali splošnimi akti, ampak za klinično usposabljanje študentov visoke šole. Pravne podlage za izplačilo povečanega obsega dela ne daje niti dogovor o povečanem obsegu dela, ki ga tožnik ni podpisal. Ker tožnik tudi ni dokazal, da si je tožena stranka zaradi premalo izplačanega plačila za opravljene ure kliničnega usposabljanja študentov in dijakov pridobila protipravno premoženjsko korist, tožbeni zahtevek ni utemeljen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063748
ZASP člen 130, 146, 146/1, 146/1-6, 153, 153/1, 157, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 185, 185/1, 185/1-2. Skupni sporazum o pogojih in višini tarife pri uporabi avtorsko varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF za področje trgovskih centrov, blagovnih centrov, prodajaln, tržnic in bencinskih črpalk člen 2. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov člen 1, 1/2.
javna priobčitev fonogramov – sorodne pravice – absolutne pravice – dolžnost obveščanja – civilnopravne sankcije – bodoče terjatve – neupravičena pridobitev – civilna kazen – reprezentativno združenje uporabnikov – poslovna dejavnost – pristop k podpisu individualne pogodbe – vezanost na skupni sporazum – odmena za uporabo fonogramov – povzročitev škode – zahtevek iz civilnega delikta – odškodnina – stroški poslovanja
Dolžnost mesečnega poročanja uporabnika tožnik ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter civilne kazni).
Če uporabnik (kot v predmetni zadevi) ne sklene pogodbe in ne plača nadomestila, ne pridobi pravic, jih krši in nosi vse posledice. Če jih krši, potem je zahtevek po svoji pravni naravi odškodninski in ne iz neupravičene obogatitve.
Stroški odkrivanja avtorske pravice so tožniku nastali v zvezi z opravljanjem nalog, ki so določene v ZASP in ne zaradi konkretnega kršitvenega ravnanja tožene stranke. Zaradi tega jih tožeča stranka ne more prevaliti na toženo stranko.
Pri tožnici še ni podana invalidnost, ker je pri njej potrebno dodatno diagnostično in terapevtsko obravnavanje. Ker tožničino zdravljenje še ni zaključeno, njen tožbeni zahtevek, da se jo razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZŠtip člen 24. ZUP člen 8, 140, 140/2, 243, 243/1, 245, 245/3.
Zoisova štipendija
Tožnica je pravočasno predložila potrdilo o udeležbi na prvenstvu v pomnjenju, to pa je dokazilo, ki ga tožnica predhodno (v prejšnjem študijskem letu) še ni uveljavljala za namen pridobitve Zoisove štipendije iz naslova izjemnih dosežkov. Organ, ki je izdal odločbo, bi moral zato, upoštevajoč 1. odst. 243. čl. ZUP, ob prejemu tožničine pritožbe dopolniti postopek in v primeru, da dokazila o udeležbi na prvenstvu Velike Britanije v pomnjenju dejansko ni imel v spisu, tožnico skladno z 2. odst. 140. čl. ZUP pozvati, da za svoje navedbe predloži dokaze. Navedeno je bilo še toliko bolj potrebno zato, ker obrazec vloge v spornem obdobju ni dopuščal niti specifikacije dejstev, na podlagi katerih se uveljavljajo izjemni dosežki, niti specifikacije dokazov. Ker tožena stranka ni ravnala na naveden način, temveč je tožničino pritožbo zavrnila kot neutemeljeno, ne da bi predhodno dopolnila postopek in popolno ugotovila vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, je njena odločitev nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - opozorilo pred odpovedjo
Tožnik ni izrecno in nedvoumno obvestil nadrejenih o spremembi dobavnice. S tem je kršil obveznosti iz delovnega razmerja (dolžnost vestnega opravljanja dela, upoštevanje delodajalčevih navodil in obveznost obveščanja). Gre za majhno težo kršitve, ki jo je tožnik storil zaradi svoje prevelike angažiranosti pri delu. Storjena kršitev ni take narave, da bi dejansko onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, zato ne gre za utemeljen in resen odpovedni razlog. Ker kršitev ni taka, da bi upravičevala odpoved pogodbe o zaposlitvi kot skrajno sredstvo, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
Tožnica je revizijo vložila sama in ni zatrjevala niti dokazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zato je bilo potrebno njeno revizijo kot nedovoljeno zavreči (1. odst. 374. člena ZPP).
invalidska pokojnina - invalidnost - invalid III. kategorije
V postopku z mednarodnim elementom, ko je bila zahteva sprožena na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Sloveniji in BIH, je pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine mogoče priznati ob popolni nezmožnosti za organizirano pridobitno delo. Torej v primeru obstoja I. kategorije invalidnosti iz 1. alinee 2. odst. 60. člena ZPIZ-1. Ta pogoj pa v obravnavani zadevi ni izpolnjen.
Zmanjšana delovna zmožnost v smislu III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni je bila ugotovljena že v prejšnjem, pravnomočno končanem predsodnem upravnem postopku, ko tožnik še ni dopolnil 50 let starosti. Že tedaj je bilo ocenjeno, da ga niti s poklicno rehabilitacijo ni mogoče usposobiti za delo v polnem delovnem času. Ker se je v obravnavanem predsodnem in sodnem postopku izkazalo, da je pri njem še vedno podana preostala delovna zmožnost v enakem obsegu, niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine iz 2. alinee 67. člena ZPIZ-1
jezik vročanja – vročanje odločb stranki v postopku, ki je tuja državljanka in slovenskega jezika ne razume
Sodišče prve stopnje je z vročanjem odločb stranki v postopku, ki je tuja državljanka in slovenskega jezika ne razume, kršilo njene pravice v postopku o prekršku. Ker je sodišče prve stopnje sodbo obdolženki poslalo v prevodu, je očitno že ugotovilo, da obdolženka slovenskega jezika ne razume. Zato bi jo moralo tudi k popravi vloge (da jo vloži v jeziku, v katerem sodišče posluje) pozvati v jeziku, ki ga obdolženka razume.
vračunanje daril - nujni dedič - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
Kadar sodediči nujnemu dediču ne priznavajo nujnega dednega deleža, ker ga naj bi že v celoti prejel z darili, nujni dedič pa daril ne priznava, so sodediči tisti, ki morajo dokazati, da je nujni dedič v celoti dedno odpravljen na račun prejetih daril.
ZDPra člen 43. ZSS člen 45. ZPos člen 24. ZZDODP člen 2.
plačilo razlike plače - plača državnega pravobranilca - znižanje plače - osnova za obračun plače
Tožnik (državni pravobranilec) v tem sporu uveljavlja, da je bil v spornem obdobju nezakonito prikrajšan pri plači, ker mu je bila plača obračunana od 20 % znižane osnove. Osnova za obračun plače tožnika je bila v spornem obdobju, določena z ZZDODP. Z uveljavitvijo tega zakona je prišlo do spremembe pravnega položaja glede določanja osnov za obračun tako sodniških plač, kot tudi plač državnih pravobranilcev in pomočnikov državnega pravobranilca, saj je bila z uveljavitvijo tega zakona osnova za obračun tožnikove plače določena z zakonom. Tudi če je do uveljavitve ZZDODP obstajala protiustavnost v zakonskem urejanju sodniških plač, je bila ta sanirana z uveljavitvijo tega zakona. Zaradi tega tožnikov tožbeni zahtevek na vtoževane razlike v plači ni utemeljen.