sodni penali - načelo formalne legalitete - paricijski rok - suspenzivnost pritožbe - pravnomočnost sklepa o določitvi sodnih penalov
Za začetek teka dodatnega roka v sklepu o določitvi sodnih penalov je odločilna vročitev prepisa prvostopenjskega sklepa, če ni vložena pritožba. Če pa je vložena pritožba, začne teči paricijski rok prvi dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje, ki je odločilo o pravnem sredstvu.
objava popravka – prizadetost posameznikovih interesov – razlogi za zavrnitev zahteve za objavo popravka – vsebina popravka
Načelno sicer velja, da mora popravek vsebovati ne le golo zanikanje mnenjske navedbe, ampak tudi druge okoliščine in/ali dejstva, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem prispevku, vendar pa bi stališče, da se pred mnenjsko navedbo nikoli in ne glede na konkretne okoliščine ni mogoče braniti z njenim zanikanjem, pomenilo izničenje te pravice.
ZZZDR člen 51, 58, 59. ZNP člen 1, 118. SPZ člen 70, 70/2, 72. ZPP člen 181.
skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - premoženjska razmerja med zakoncema - ugotovitvena tožba
Po ustaljeni sodni praksi sicer ni zakonske ovire za uveljavljanje zahtevkov, ki merijo na civilno delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku (brez predhodnega nepravdnega postopka in napotitve na pravdo), vendar le, če to opravičujejo posebne okoliščine, ki jih je zato v pravdnem postopku nujno ugotoviti. Vendar pa se v konkretnem primeru, ko se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z vprašanjem, zakaj ni bil sprožen nepravdni postopek, postavi vprašanje, kaj bo tožeča stranka dosegla z ugotovitvenim zahtevkom. Z zahtevkom, kot ga je postavila tožnica, namreč skupno premoženje ne bo razdeljeno.
Med tožnikom in tožencem ni bil sklenjen ustni dogovor o višji urni postavki za določitev tožnikove plače. Toženec je tožniku plačo obračunaval in izplačeval v višini, kot je bila dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, zato tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače med pogodbeno in ustno dogovorjeno višino plače ni utemeljen.
Tožnica je izrecno izjavila, da umika tožbo, tožena stranka pa se je z umikom strinjala, zato je bilo potrebno postopek po 2. odstavku 188. člena ZPP ustaviti.
Čeprav je morala tožena stranka odgovoriti na večje število podobnih tožb, odgovori na tožbe pa naj bi bili po vsebini identični, to ne spremeni dejstva, da je bil vsak odgovor na tožbo nujno potreben za pravdo. Zato vložitve večjega števila sicer podobnih odgovorov na tožbo ni mogoče šteti kot takšno okoliščino, ki bi omogočala sorazmerno znižanje stroškov.
gradbena pogodba – pravočasno grajanje napak – začetek teka roka – napake v solidnosti zgradbe – normalna funkcija objekta – pogodbena vrednost del – cena na enoto
Kot napake po 662. členu OZ ne štejejo le napake, ki ogrožajo obstoj zgradbe (da bi se ta zaradi njih lahko porušila), pač pa tudi napake, zaradi katerih je onemogočena oziroma okrnjena normalna funkcija objekta.
Napake, kot jih zatrjuje tožena stranka, predstavljajo takšne napake, da jih ob prevzemu del ni bilo mogoče opaziti, ampak so se pojavile kasneje (ob pojavu meteorne vode). Skladno z navedenim zato ni mogoče od tožene stranke terjati grajanja napak ob prevzemu del oziroma podpisu primopredajnega zapisnika.
Tožniku pripada pravična denarna odškodnina glede na številne neugodnosti med zdravljenjem in tudi za duševne bolečine zaradi v bodoče zmanjšanjih življenjskih aktivnosti. Tožnik je trpel cel spekter telesnih bolečin ob škodnem dogodku in tudi pri vseh nadaljnjih petih operativnih posegih v času zdravljenja, trpel pa jih bo tudi v bodoče, saj je utrpel t. i. multi travmatsko poškodbo. Prav tako je preživljal smrtni strah, saj je doživel frontalni trk nasprotnega vozila in se ustrašil za svoje življenje, nato pa je bil pri zavesti in videl, da ima polomljeni obe nogi in odprti zlom desne roke. Nadalje so mu v posledici škodnega dogodka in zdravljenja ostale številne brazgotine, nastali so mu številni deficiti na področju življenjskih aktivnosti, pojavila pa se mu je tudi duševna motnja – posttravmatski stresni sindrom.
Za protipravnost škodnega ravnanja kot elementa odškodninske odgovornosti ne zadostuje gola nezakonitost odpovedi, temveč je termin pripisan hujšim zlorabam instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Odškodninska odgovornost tožene stranke zaradi podaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, ki je bila kasneje v sodnem postopku razveljavljena kot nezakonita, bi bila podana le, če bi bilo ugotovljeno, da je tožena stranka pri svojem odločanju zavestno ali iz hude malomarnosti ravnala zoper predpise. Ker to v tem sporu ni bilo ugotovljeno, tožnikov odškodninski zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Nad toženo stranko je bil po vročitvi tožbe in pred iztekom 30-dnevnega roka za odgovor na tožbo začet stečajni postopek. Zato bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 205. člena ZPP postopek v tem individualnem delovnem sporu prekiniti z dnem začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, po prvem odstavku 208. člena ZPP pa bi se ta postopek lahko nadaljeval šele, ko bi ga stečajni upravitelj prevzel oziroma ko bi ga sodnik povabil naj to stori. Ker sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo, temveč je izdalo zamudno sodbo (čeprav za izdajo takšne sodbe niso bili izpolnjeni vsi pogoji iz člena 318 ZPP), je bistveno kršilo določbe postopka po 7. točki člena 339/2 ZPP.
tolmač - listina - tuj jezik - sodno imenovanje - overjen prevod
Določba drugega odstavka 226. člena ZPP ne pomeni, da bi morala tožeča stranka predložiti prevod dokaznih listin po sodno določenem tolmaču. To pa ne pomeni, da mora prevod takšnih listin izdelati oseba, imenovana s strani sodišča.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - opozorilo pred odpovedjo
Tožnik ni izrecno in nedvoumno obvestil nadrejenih o spremembi dobavnice. S tem je kršil obveznosti iz delovnega razmerja (dolžnost vestnega opravljanja dela, upoštevanje delodajalčevih navodil in obveznost obveščanja). Gre za majhno težo kršitve, ki jo je tožnik storil zaradi svoje prevelike angažiranosti pri delu. Storjena kršitev ni take narave, da bi dejansko onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, zato ne gre za utemeljen in resen odpovedni razlog. Ker kršitev ni taka, da bi upravičevala odpoved pogodbe o zaposlitvi kot skrajno sredstvo, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
Ker so upravičenci še pred podržavljanjem na predmetnih zemljiščih pridelovali hmelj in je bilo zemljišče ob uveljavitvi ZDen hmeljišče, je potrebno pri ugotavljanju izgubljene koristi izhajati iz pridelave hmelja.
ZDSS-1 člen 81, 81/2, 82. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 358.
invalidska pokojnina - izdaja novega upravnega akta
Ker je prvostopenjska sodba v zavrnilnem delu izreka glede razvrstitve tožnika v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine pravnomočna, je bilo potrebno izpodbijani del o odpravi izpodbijanih posamičnih upravnih aktov in vrnitvi zadeve v ponovno upravno odločanje spremeniti in tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrniti.
V pravni standard dolgotrajnosti in nesorazmernosti težav pri ugotavljanju dejanskega stanja iz 82. člena ZDSS-1 (po katerem lahko sodišče v primeru, če tožbenemu zahtevku ugodi, ne glede na določbo drugega odstavka 81. člena tega zakona izpodbijani upravni akt odpravi in naloži toženi stranki izdajo novega upravnega akta, če dejansko stanje ni bilo pravilno ali popolno ugotovljeno, ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem pa bi bilo dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami) ni mogoče uvrstiti diagnostične obdelave. Pravilnost in zakonitost posamičnih upravnih aktov namreč sodišče lahko presoja le ob upoštevanju razpoložljive listinske medicinske dokumentacije, razpoložljive do izdaje drugostopenjske, v upravnem postopku dokončne upravne odločbe.
razvrstitev v plačni razred - plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - medicinska sestra - javni uslužbenci - plačilo za delo - obveznost plačila
Delavec je upravičen do plačila po dejanskem delu, če opravlja vsa dela določenega delovnega mesta (torej delovnega mesta, ki je različno od tistega, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi).
Tožnica je v vtoževanem obdobju opravljala dela in naloge, ki so spadale v opis del in nalog delovnega mesta, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (zdravstveni tehnik informator) in ni opravljala vseh del, ki so spadala v opis del in nalog zahtevnejšega delovnega mesta (diplomirane medicinske sestre). Zato tožničin tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače iz naslova dejansko opravljenega dela na zahtevnejšem delovnem mestu ni utemeljen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063739
ZASP člen 130, 153, 154, 154/1, 157, 157a, 157a/2, 157e, 158, 158/2, 159, 159/4, 167, 168. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 4, 4/2, 5, 5/1, 6, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov člen 1, 1/2. OZ člen 131, 164, 190, 198.
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13, 13/1.
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma neplačevanjem.
Skupni sporazum posredno določi tudi odmeno za uporabo fonogramov za vse tiste kršitelje, ki spadajo na stvarno in osebno področje kolektivnega sporazuma.
Če uporabnik ne sklene pogodbe in ne plača nadomestila, ne pridobi pravic, jih krši in nosi vse posledice. Če jih krši, potem je zahtevek po svoji pravni naravi odškodninski in ne iz neupravičene obogatitve.
Kolektivna pogodba za javni sektor člen 36. Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi člen 47.
dodatek za mentorstvo - klinično usposabljanje študentov - letni dopust
Tožnikov zahtevek za izplačilo razlike vrednosti opravljenega kliničnega usposabljanja, ki ga je tožnik opravljal skladno z dogovorom o izvajanju kliničnega usposabljanja študentov, ni utemeljen. Toženec (javni zavod - bolnišnica) nima pravne podlage za to izplačilo, saj sta v tem dogovoru tožnik in visoka šola zgolj dogovorila, da visoka šola plačuje mentorje na podlagi računov, ki jih izstavi učni zavod (tožena stranka) in prejetih poročil o opravljenem delu, medtem ko pravna podlaga in način plačevanja tožnika s strani tožene stranke nista bila določena. Tožniku dodatek za mentorstvo po 36. členu Kolektivne pogodbe za javni sektor ne pripada, saj ne gre za usposabljanje pripravnikov tožene stranke, oziroma delavcev, ki so na usposabljanje napoteni v skladu z zakoni, drugimi predpisi, kolektivnimi pogodbami ali splošnimi akti, ampak za klinično usposabljanje študentov visoke šole. Pravne podlage za izplačilo povečanega obsega dela ne daje niti dogovor o povečanem obsegu dela, ki ga tožnik ni podpisal. Ker tožnik tudi ni dokazal, da si je tožena stranka zaradi premalo izplačanega plačila za opravljene ure kliničnega usposabljanja študentov in dijakov pridobila protipravno premoženjsko korist, tožbeni zahtevek ni utemeljen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063748
ZASP člen 130, 146, 146/1, 146/1-6, 153, 153/1, 157, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 185, 185/1, 185/1-2. Skupni sporazum o pogojih in višini tarife pri uporabi avtorsko varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF za področje trgovskih centrov, blagovnih centrov, prodajaln, tržnic in bencinskih črpalk člen 2. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov člen 1, 1/2.
javna priobčitev fonogramov – sorodne pravice – absolutne pravice – dolžnost obveščanja – civilnopravne sankcije – bodoče terjatve – neupravičena pridobitev – civilna kazen – reprezentativno združenje uporabnikov – poslovna dejavnost – pristop k podpisu individualne pogodbe – vezanost na skupni sporazum – odmena za uporabo fonogramov – povzročitev škode – zahtevek iz civilnega delikta – odškodnina – stroški poslovanja
Dolžnost mesečnega poročanja uporabnika tožnik ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter civilne kazni).
Če uporabnik (kot v predmetni zadevi) ne sklene pogodbe in ne plača nadomestila, ne pridobi pravic, jih krši in nosi vse posledice. Če jih krši, potem je zahtevek po svoji pravni naravi odškodninski in ne iz neupravičene obogatitve.
Stroški odkrivanja avtorske pravice so tožniku nastali v zvezi z opravljanjem nalog, ki so določene v ZASP in ne zaradi konkretnega kršitvenega ravnanja tožene stranke. Zaradi tega jih tožeča stranka ne more prevaliti na toženo stranko.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063746
ZASP člen 130, 146, 146/1, 146/1-6, 153, 153/1, 157, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 185, 185/1, 185/1-2. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov člen 1, 1/2. Skupni sporazum o pogojih in višini tarife pri uporabi avtorsko varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF za področje trgovskih centrov, blagovnih centrov, prodajaln, tržnic in bencinskih črpalk člen 2, 2/5. ZDDV-1 člen 33, 33/1. OZ člen 131, 164, 190, 198.
javna priobčitev fonogramov – sorodne pravice – absolutne pravice – dolžnost obveščanja – civilnopravne sankcije – bodoče terjatve – neupravičena pridobitev – civilna kazen – trgovinska dejavnost – reprezentativno združenje uporabnikov – pristop k podpisu individualne pogodbe – vezanost na skupni sporazum – odmena za uporabo fonogramov – povzročitev škode – zahtevek iz civilnega delikta – odškodnina – stroški poslovanja
Dolžnosti mesečnega poročanja uporabnika tožnik ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter civilne kazni).
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Stroški odkrivanja avtorske pravice so tožeči stranki nastali v zvezi z opravljanjem nalog, ki so določene v ZASP in ne zaradi konkretnega kršitvenega ravnanja tožene stranke. Zaradi tega jih tožeča stranka ne more prevaliti na toženo stranko.