pogoji za izdajo predhodne odredbe – nevarnost bodoče izvršbe izhaja iz ravnanja dolžnika – odtujevanja dolžnikovega premoženja
Glede na upničine trditve, da nevarnost za bodočo izvršbo njene terjatve izhaja iz samega ravnanja dolžnika oziroma njegovega direktorja, je sodišče prve stopnje izhajalo iz napačnega stališča, da je lahko zgolj slabo gospodarsko in finančno stanje dolžnika tisto, ki predstavlja nevarnost za bodočo izvršbo upničine terjatve.
splošni pogoji - posebni dogovori med pogodbenikoma - ekstremni šport
Splošni pogoji AUVB 95 del zavarovalne pogodbe in da kot taki dopolnjujejo posebne dogovore med pogodbenikoma v navedeni pogodbi ter zavezujejo tako kot ti (prvi odstavek 120. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ), zato je rok za plačilo zavarovalnine začel teči z dnem, ko sta bila znana temelj in višina toženkine obveznosti, pri čemer je sporno, kdaj je do tega prišlo.
Vse tri kriterije za oceno zahtevnosti soteskanja potrebno presojati kumulativno in v medsebojni povezavi. Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da toženka ni nasprotovala oceni izvedenca in sodišča prve stopnje o težavnosti preostalih dveh kriterijev (V2 in I) je potrebno zaključiti, da soteskanja po dolini reke Jerečice ni mogoče opredeliti kot nevarne športne DEJAVNOSTI v smislu ugovora zavarovalnega kritja. Toženka je bila tako s podanim temeljem svoje obveznosti seznanjena najkasneje s prejemom izvedenskega mnenja in je lahko tedaj tudi ugotovila višino svoje obveznosti iz zavarovalne police.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0078436
ZIZ člen 257, 269, 272, 272/2, 272/2-1. OZ člen 255, 259, 259/2. ZPP člen 343, 343/4.
začasna odredba – ugovor razsojene stvari – res iudicata - izpodbijanje pravnih dejanj – denarna terjatev – nedenarna terjatev – verjeten izkaz nevarnosti - pravilna navedba stranke - pravni interes za pritožbo
V drugi pravdni zadevi tožeča stranka od drugo tožene stranke vtožuje denarno terjatev, in sicer plačilo kupnine po prodajni pogodbi, s katero je tožeča stranka prodala drugo toženi stranki nepremičnino. Sodišče je v zadevi izdalo predhodno odredbo, s katero je dovolilo vpis predznambe zastavne pravice na nepremičninah v lasti dolžnika (ki je drugo tožena stranka), in še druga sredstva zavarovanja. V predmetnem pravdnem postopku, v katerem teče postopek zavarovanja, pa tožeča stranka izpodbija pravno dejanje drugo tožene stranke kot dolžnika, ugotovitveni in dajatveni zahtevek z dopustitvijo poplačila tožeče stranke iz nepremičnin, ki so predmet izpodbijane prodajne pogodbe (kar je nedenarna terjatev), pa uveljavlja zoper prvo toženo stranko. Glede na obseg in vsebino predlaganega zavarovanja kot tudi zatrjevano dejansko stanje, na katerem v tej zadevi temelji predlog za izdajo začasne odredbe, zato ne gre za pravnomočno razsojeno stvar.
osebni stečaj - odpust obveznosti - namen postopka osebnega stečaja
Odpust obveznosti je tudi praviloma namen, ki ga zasledujejo dolžniki v postopku osebnega stečaja. Vendar pa je namen postopka osebnega stečaja v tem, da vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejmejo plačilo svojih terjatev hkrati in v enakih deležih, in ne (zgolj) v odpustu obveznosti.
Zastaviteljica je z ustanovitvijo hipoteke prevzela odgovornost za obveznost glavnega dolžnika do upnice. S tem ni nastala neka nova obveznost, pač pa je prevzela le odgovornost za izpolnitev obstoječe (že nastale) obveznosti glavnega dolžnika. To pa pomeni, da pritožnica v postopku osebnega stečaja nad dolžnico nima „svoje“ terjatve do dolžnice, zaradi česar tudi ni upnica.
upravljanje stečajne mase - sklep o soglasju - soglasje sodišča k umiku tožbe - stroški stečajnega postopka - sodna taksa za postopek - fikcija umika tožbe
Upravitelj potrebuje soglasje le za dejanja, navedena v 3. točki 1. odstavka 322. člena ZFPPIPP. Zahtevki iz pododdelka 2.2.3. ZFPPIPP so zahtevki v zvezi z odškodninsko odgovornostjo članov poslovodstva in nadzornega sveta družbe do upnikov, zahtevki iz pododdelka 5.3.4. ZFPPIPP so zahtevki v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika, zahtevki iz oddelka 5.6. pa so zahtevki v zvezi z napotitvami stečajnega sodišča v zvezi s prijavljenimi terjatvami, ločitvenimi in izločitvenimi pravicami. Glede zahtevka, za katerega umik je upravitelj zaprosil, ni razvidno, da bi šlo za kakega od navedenih zahtevkov, zato že iz tega razloga upravitelj ne more zaprositi za soglasje sodišča k umiku take tožbe.
dopolnilna sodba – predlog za dopolnitev sodbe – pravni interes za pritožbo – pritožba proti obrazložitvi – pritožba proti neobstoječemu delu sodbe
Tožnik izpodbija del sodbe, ki ga ni, hkrati pa se pritožuje zoper obrazložitev sodbe. Za takšno pritožbo nima pravnega interesa, saj je drugačen izid pravde mogoče doseči le z razveljavitvijo ali spremembo izreka sodne odločbe. Pravnomočen namreč postane samo izrek sodbe in samo ta veže pravdni stranki.
Razveljavitev pogodbe začne učinkovati, ko postane pravnomočna oblikovalna sodba, s katero je sodišče ugodilo zahtevku za razveljavitev in pogodbo razveljavilo. In ko začne učinkovati razveljavitev pogodbe, nastane povračilni zahtevek stranke, ki je izpolnila svojo obveznost na podlagi izpodbojne pogodbe.
O razveljavitvi pogodbe ni mogoče odločati kot o predhodnem vprašanju, saj mora biti o tem vprašanju odločeno z oblikovalno pravnomočno sodbo, da ima lahko ta odločitev vpliv na odločitev o glavni stvari (sicer pogodba velja in ustvarja učinke za pogodbeni stranki) in ne more biti o tem razpravljano le v razlogih sodbe, kot o enem izmed razlogov za sprejem konkretne odločitve o glavni stvari.
MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070406
URS člen 37, 39. ZIZ člen 272, 272/2. OZ člen 134, 172.
regulacijska začasna odredba - prepoved bodočih ravnanj - težko nadomestljiva škoda - relativno javna oseba - tajnost občil - poseg v osebnostne pravice posameznika - objava prisluhov iz predkazenskega postopka
Tožena stranka lahko poroča o domnevnih povezavah iz ozadja prodaje A. tudi tako, da ne objavlja prisluhov. Ni pa mogoče, kot meni tožnik, da zaradi njegovih poslovnih povezav v zvezi z domnevnim kupcem družbe A., ne bi veljal za relativno javno osebo. Tožena stranka lahko piše o tožeči stranki, če meni, gre za interes javnosti o tem, kakšna je vloga tožnika pri prodaji A. Vendar ne more pri tem uporabiti tajnih prisluhov.
zdravniška napaka - mnenje izvedenca - vzročna zveza
Tako izvedensko mnenje pa izkazuje vsaj zadostno verjetnost, če ne že prepričanje o obstoju vzročne zveze med škodnim dogodkom (zdravniško napako) in nastalo škodo.
nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – prometna nesreča – posttravmatski sindrom
Odškodnina kot celota je pravična odškodnina in pravilnosti njene odmere pritožbene navedbe ne morejo izpodbiti, saj pritožba tudi ne izkaže, da je odmera v nasprotju s sodno prakso.
stečaj zapuščine - predlog upravitelja za prodajo premoženja - stečajna masa - odgovornost za zapustnikove dolgove
V stečajno maso v postopku stečaja zapuščine, začetega pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-E, ne spada nepremičnina, temveč le terjatev do Republike Slovenije na podlagi odgovornosti za zapustnikove dolgove po 142. členu ZD. Vendar pa je bilo v tem postopku že pravnomočno odločeno, da se nepremičnina proda. S tem je bilo že odločeno, da se bo prodaja opravila v stečajnem postopku.
osebni stečaj - ugovorni razlog - pogoj za odpust obveznosti - neplačilo prispevka - plačilo socialnih prispevkov - davek - nepravilni podatki
Zgolj zato, ker je socialne prispevke odmeril in uveljavljal davčni organ, to še ne pomeni, da se te terjatve obravnava kot davek. Med davki in prispevki so razlike.
ugovor zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - nedovoljenost pritožbe
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev.
ZFPPIPP člen 224, 224/1, 224/2, 327, 395, 395/2, 395/3, 395/4.
nakup nepremičnine v stečajnem postopku - prodaja solastniškega deleža - izvršilni naslov - izselitev iz nepremičnine - deložacija - razdelitev solastnine v nepravdnem postopku
Kupec, ki nepremičnino v solastnini kupi v stečajnem postopku, pridobi možnost neposredne uporabe le-te, vendar pa to predpostavlja, da v nepremičnini ni drugih upravičencev, ki imajo prav tako samostojno, iz njihove lastninske pravice izhajajočo pravico uporabljati stvar. Kupec bo moral, v kolikor ne bo prišlo do dogovora, delitev stvari doseči v ustreznem nepravdnem postopku za delitev stvari v solastnini.
ZGD-1 člen 498, 498/1, 499, 499/1. OZ člen 94. dokument : VSK0005879.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - posojilo - vrnitev posojila - pridobitev članske pravice v gospodarski družbi - pobotni ugovor - procesni pobot
Za takšna obveznostna razmerja, kot jih vzpostavi pridobitev članske pravice v gospodarski družbi, ni mogoče zagovarjati stališča, da so predstavljala le „trenutno obveznost“, zaradi katere naj bi po razdrtju pogodbe učinkovalo prenehanje pogodbe za nazaj (ex tunc).
Gre za objektivno merilo o stanju družbe, ki ga pravna teorija poimenuje kot kriza družbe, in pri katerem ni v primeru, ko je nad družbo začet insolvenčni postopek, pravno pomembno, ali so družbeniki ob dajanju posojila vedeli, ali bi morali vedeti, da je družba v takšnem kriznem stanju, da bi ji morali zagotoviti lastni kapital.
osebni stečaj – položaj stranke v postopku - priznanje terjatve - ugovor proti odpustu obveznosti - pravica do pritožbe
Upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, pridobi položaj stranke postopka osebnega stečaja šele, ko je njegova terjatev priznana.
Pritožnik, ki v času vložitve ugovora proti odpustu obveznosti še ni imel položaja stranke postopka in s tem tudi ne položaja upnika, sploh ni bil upravičen vložiti takega ugovora, sodišče prve stopnje pa ga ne bi smelo upoštevati in ga sploh ne bi smelo obravnavati.
ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/3, 97.č, 97.d, 97.e. ZSPJS člen 32, 32/1, 32/2, 32/4. KPJS člen 41, 43, 44, 45, 46, 52, 52/1.
plačilo plače - posebni delovni pogoji v vojski - dežurstvo in straža - izmensko delo - dežurstva - dodatek za delo v deljenem času - dodatek za nadurno delo - dodatek za pripravljenost na delovnem mestu - dodatek za čas stalne pripravljenosti - posebni delovni pogoji - pripravljenost za delo - vojska - kolektivni delovni spor
Pripravljenost na delo na določenem kraju ali na delovnem mestu predstavlja poseben delovni pogoj po 96. členu ZObr, ki se ne šteje v redni delovni čas. Zato delavcem v skladu s 32. členom ZSPJS in 46. členom KPJS za čas stalne pripravljenosti pripada dodatek v višini 20% urne postavke osnovne plače in ne dodatek za nadurno delo.