Zastaviteljica je z ustanovitvijo hipoteke prevzela odgovornost za obveznost glavnega dolžnika do upnice. S tem ni nastala neka nova obveznost, pač pa je prevzela le odgovornost za izpolnitev obstoječe (že nastale) obveznosti glavnega dolžnika. To pa pomeni, da pritožnica v postopku osebnega stečaja nad dolžnico nima „svoje“ terjatve do dolžnice, zaradi česar tudi ni upnica.
upravljanje stečajne mase - sklep o soglasju - soglasje sodišča k umiku tožbe - stroški stečajnega postopka - sodna taksa za postopek - fikcija umika tožbe
Upravitelj potrebuje soglasje le za dejanja, navedena v 3. točki 1. odstavka 322. člena ZFPPIPP. Zahtevki iz pododdelka 2.2.3. ZFPPIPP so zahtevki v zvezi z odškodninsko odgovornostjo članov poslovodstva in nadzornega sveta družbe do upnikov, zahtevki iz pododdelka 5.3.4. ZFPPIPP so zahtevki v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika, zahtevki iz oddelka 5.6. pa so zahtevki v zvezi z napotitvami stečajnega sodišča v zvezi s prijavljenimi terjatvami, ločitvenimi in izločitvenimi pravicami. Glede zahtevka, za katerega umik je upravitelj zaprosil, ni razvidno, da bi šlo za kakega od navedenih zahtevkov, zato že iz tega razloga upravitelj ne more zaprositi za soglasje sodišča k umiku take tožbe.
Pripombe na zapisnik niso isto kot uveljavljanje kršitev pravdnega postopka, tožena stranka pa ne trdi, da bi na naroku uveljavljala kršitve, pa sodišče tega ne bi hotelo zapisati na zapisnik. Zato tožena stranka te kršitve v pritožbi ne more uveljavljati.
dopolnilna sodba – predlog za dopolnitev sodbe – pravni interes za pritožbo – pritožba proti obrazložitvi – pritožba proti neobstoječemu delu sodbe
Tožnik izpodbija del sodbe, ki ga ni, hkrati pa se pritožuje zoper obrazložitev sodbe. Za takšno pritožbo nima pravnega interesa, saj je drugačen izid pravde mogoče doseči le z razveljavitvijo ali spremembo izreka sodne odločbe. Pravnomočen namreč postane samo izrek sodbe in samo ta veže pravdni stranki.
Za odločitev v tej zadevi ključno vprašanje, ali je bilo ob prevzemu obveznosti dolžnika že jasno, da obveznosti ne bo mogoče poplačati. Če bi se izkazalo, da je dolžnik vedel, da obveznost ne bo poplačana, je podana ovira za odpust obveznosti.
zdravniška napaka - mnenje izvedenca - vzročna zveza
Tako izvedensko mnenje pa izkazuje vsaj zadostno verjetnost, če ne že prepričanje o obstoju vzročne zveze med škodnim dogodkom (zdravniško napako) in nastalo škodo.
izvršilni naslov - verodostojna listina - sklep o dedovanju - dedni dogovor - formalne predpostavke izvršbe - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
Pri nepredložitvi izvršilnega naslova k predlogu za izvršbo v zakonsko zahtevani obliki ob vložitvi predloga za izvršbo gre za procesno (formalno) predpostavko izvršbe in ne materialno pravno predpostavko izvršbe.
Iz sklepa o dedovanju ni razviden obseg plačila, niti njegova zapadlost. Glede na to priloženi sklep o dedovanju ni izvršilni naslov, primeren za izvršbo. Sklepa o dedovanju, ki zaradi opisanih pomanjkljivosti ni za izvršbo primeren izvršilni naslov, ne more naknadno „popraviti“ sklenitev dogovora, dogovor pa sam zase tudi ne predstavlja izvršilnega naslova, saj ni bil sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa oziroma ne gre za nobenega izmed izvršilnih naslovov iz 17. člena ZIZ.
Tožena stranka je razpolagala z delom svojega premoženja in sicer s tremi nepremičninami, kar ne zadostuje za sklepanje, da bo zaradi tega uveljavitev tožničine terjatve onemogočena ali precej otežena, ker ustanovitev nove družbe in prenos dela premoženja še ne pomeni takšnega ravnanja tožene stranke, ki bi kazalo na to, da bo uveljavitev tožničine terjatve onemogočena in pomeni le način poslovanja gospodarskega subjekta, ne pa npr. skrivanja, odtujevanja, torej razpolaganja, ki bi lahko pomenilo neposredno nevarnost, da pravnomočne sodbe, če bo izdana v korist tožnice, ne bo mogoče izvršiti. Na dan izdaje izpodbijanega sklepa tožena stranka tudi ni bila v postopku stečaja, prisilne poravnave ali likvidacije, prav tako ni imela blokiranega transakcijskega računa. Tožnica tako ni izkazala obstoja nevarnosti, da bi bila zaradi ravnanja tožene stranke uveljavitev njene terjatve onemogočena ali precej otežena, zato njen predlog za izdajo začasne odredbe (prepoved odtujitve in obremenitve premoženja) ni utemeljen.
neupravičena obogatitev – sprememba sodbe v postopku z izrednim pravnim sredstvom – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – dobra vera pridobitelja
Zamudne obresti od neupravičeno prejetega zneska ne morejo začeti teči, preden je pravna podlaga za vračilo prejetega odpadla in je bil prejemnik s tem seznanjen.
neobrazložena vloga - strošek neobrazložene vloge - ugovor kot nesuspenzivno pravno sredstvo - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - predlog za odpravo nepravilnosti - sklep o zahtevi za odpravo nepravilnosti - neutemeljenost stroškov
Če zakon izrecno določa, da upnik ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, velja to tudi za situacijo, ko je sodišče dovolilo zavarovanje s predhodno odredbo za še ne zapadle obroke preživnine.
Tožencu in ostalim rednim plačnikom je bilo poleg rednih obveznosti s spornim sklepom naloženo tudi plačilo dela zapadlih obveznosti skupnosti etažnih lastnikov, ki so nastale zaradi plačilne nediscipline ostalih etažnih lastnikov, torej dejansko tujega dolga, in to niti ne po zakonsko določenih merilih za delitev obratovalnih stroškov upoštevaje število posameznih delov, površino posameznega dela in število uporabnikov posameznega dela (prvi odstavek 30. člena SZ-1), temveč glede na toženčev (so)lastniški delež (obrazložitev prvostopne sodbe v točki 8). Pravilno je prvostopno stališče, da naložitev takih dodatnih finančnih obveznosti (nekaterim) etažnim lastnikom brez podlage v zakonu ne more predstavljati posla rednega upravljanja.
odmera odškodnine – telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - načelo individualizacije - načelo subjektivne pogojenosti odškodnine za strah
Izvedenec je zato pri oceni zmanjšanja življenjske aktivnosti tožnice upošteval tri nivoje, in sicer bolezenske spremembe vratne hrbtenice, stanje po (predhodni) poškodbi levega podlahtičnega živca v področju komolca ter bolezenske spremembe na tetivah v predelu zapestja. Sodišče prve stopnje je tožnici iz naslova v posledici obravnavane poškodbe utrpelih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti s prisojo 2.800,00 EUR prisodilo pravično denarno odškodnino.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070450
ZPP člen 285. ZLNDL člen 3.
pridobitev lastninske pravice - lastninjenje nepremičnin – pravica uporabe – otvoritvena bilanca – sodba presenečenja – materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje svojega materialnopravnega gledišča ni razkrilo in tožnik do sodbe (gre za sodbo presenečenja) ni vedel, da sodba kot odločilno dejstvo šteje, ali so bile sporne nepremičnine vključene v otvoritveno bilanco. Sodišče bi moralo v okviru materialno procesnega vodstva, če je to dejstvo štelo za odločilno, tožečo stranko s tem seznaniti in jih omogočiti, da ponudi ustrezno trditveno podlago in predloži dokaze (tožnik pritožbi prilaga otvoritveno bilanco, iz katere je razvidno, da so bile sporne nepremičnine vanjo vključene).
OZ člen 346, 347. SPZ člen 119, 120. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka člen 8.
vplačila v rezervni sklad – občasne terjatve – zastaranje – triletni zastaralni rok
Terjatev za plačilo prispevka v rezervni sklad je občasna terjatev, ki zastara v treh letih od zapadlosti posameznega mesečnega prispevka.
stroški pravdnega postopka – odvetniški stroški – nagrada za redni postopek – nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine – potrebna pravdna dejanja – umik tožbe
Nagrada za redni postopek po tar. št. 3100 ZOdvT se uporabi takrat, ko pravdni postopek na prvi stopnji poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da je pri tem odločilno, ali je odvetnik v nadaljevanem pravdnem postopku opravil kakšna dodatna potrebna pravdna dejanja.
pogoji za izdajo predhodne odredbe – nevarnost bodoče izvršbe izhaja iz ravnanja dolžnika – odtujevanja dolžnikovega premoženja
Glede na upničine trditve, da nevarnost za bodočo izvršbo njene terjatve izhaja iz samega ravnanja dolžnika oziroma njegovega direktorja, je sodišče prve stopnje izhajalo iz napačnega stališča, da je lahko zgolj slabo gospodarsko in finančno stanje dolžnika tisto, ki predstavlja nevarnost za bodočo izvršbo upničine terjatve.
splošni pogoji - posebni dogovori med pogodbenikoma - ekstremni šport
Splošni pogoji AUVB 95 del zavarovalne pogodbe in da kot taki dopolnjujejo posebne dogovore med pogodbenikoma v navedeni pogodbi ter zavezujejo tako kot ti (prvi odstavek 120. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ), zato je rok za plačilo zavarovalnine začel teči z dnem, ko sta bila znana temelj in višina toženkine obveznosti, pri čemer je sporno, kdaj je do tega prišlo.
Vse tri kriterije za oceno zahtevnosti soteskanja potrebno presojati kumulativno in v medsebojni povezavi. Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da toženka ni nasprotovala oceni izvedenca in sodišča prve stopnje o težavnosti preostalih dveh kriterijev (V2 in I) je potrebno zaključiti, da soteskanja po dolini reke Jerečice ni mogoče opredeliti kot nevarne športne DEJAVNOSTI v smislu ugovora zavarovalnega kritja. Toženka je bila tako s podanim temeljem svoje obveznosti seznanjena najkasneje s prejemom izvedenskega mnenja in je lahko tedaj tudi ugotovila višino svoje obveznosti iz zavarovalne police.
nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – prometna nesreča – posttravmatski sindrom
Odškodnina kot celota je pravična odškodnina in pravilnosti njene odmere pritožbene navedbe ne morejo izpodbiti, saj pritožba tudi ne izkaže, da je odmera v nasprotju s sodno prakso.