ZSPJS člen 19, 19/1, 49.a. Pravilnik o napredovanjih delavcev, zaposlenih v zdravstvu člen 6.
plačilo razlike plače - prevedba - plačilo za dejansko opravljeno delo - napredovanja - upoštevanje napredovanj - premestitev - javni uslužbenec
Tožniku (javnemu uslužbencu, zaposlenemu v javnem zdravstvenem zavodu) se pri izplačevanju plačila po dejanskem delu ne morejo priznati tudi dosežena štiri napredovanja. Pravilnik o napredovanjih delavcev, zaposlenih v zdravstvu, namreč v 6. členu izrecno določa, da zaposleni, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev za zasedbo delovnega mesta, ne morejo napredovati. Tožnik nima izobrazbe za delovno mesto vzdrževalec-tehnik V, zato na tem delovnem mestu ne bi mogel napredovati niti v primeru, če bi imel za to delovno mesto sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
vznemirjanje lastninske pravice – vznemirjanje solastninske pravice - odstranitev objekta - pomanjkljiva trditvena podlaga - kršitev upravnih predpisov
Zgolj kršitev obveznosti pridobitve soglasja iz upravnega postopka glede odmika postavitve objekta od meje sama po sebi ne predstavlja vznemirjanja lastninske pravice po 99. členu SPZ, če niso zatrjevani in izkazani vplivi takšne gradnje na sosednjo nepremičnino.
izločitvena pravica – priposestvovanje – dobra vera – družbena lastnina – deklaratoren vpis – zemljiškoknjižno dovolilo – pravica uporabe
Ker so se v sistemu družbene lastnine prenosi pravice uporabe večinoma odvijali izvenknjižno in njihov vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven, je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdo je imel ob uveljavitvi ZLNDL dejansko (torej ne zgolj vpisano) pravico uporabe na nepremičninah ali njihovih delih.
Vpis le-te v zemljiško knjigo je v takšnih primerih deklaratorne narave. Dajatveni zahtevek po izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila zato ni potreben in posledično tudi ni dovoljen.
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - gradnja na tujem zemljišču - povezanost zemljišča in objekta - povečanje vrednosti nepremičnine - povrnitev vlaganj - preuranjen zahtevek - sprememba identitete objekta - prehod koristi - souporaba
Vedenje in sodelovanje tretjega pri vlaganjih oziroma gradnji po ustaljeni sodni praksi izključuje uporabo določb ZTLR o originalni pridobitvi lastninske pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063723
OZ člen 6, 6/2, 131, 135, 148, 299, 299/2. URS člen 26. ZZVZZ člen 69, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 238, 244. ZUP člen 127, 127/1, 256, 256/1.
Tožena stranka, ki ima javno pooblastilo za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja, bi morala ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka v skladu s predpisi, na podlagi katerih odloča. Tožena stranka je grobo in očitno kršila predpise (Pravila), ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in zaradi tega tožeči stranki povzročila škodo. Pri odločanju o pravicah mora biti organ, ki izdaja upravne odločbe še posebej previden in natančen, saj lahko sicer pride do velike škode.
Izvensodna poravnava je poravnava, ki jo sklenejo stranke same (ne pred sodiščem) in ima naravo civilnopravne pogodbe. Vsebina takšne poravnave (vključno z dogovorom o plačilu pravdnih stroškov) se v sodnih postopkih lahko upošteva. Stranke se namreč v okviru dovoljene dispozicije lahko sporazumno dogovorijo o stroških postopka drugače, kot to določa 1. odstavek 158. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 233, 233/6, 233/7. ZFPPIPP-F člen 48, 48/5.
nagrada upravitelja – povrnitev stroškov – konec stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – prehodne določbe ZFPPIPP-F
Prehodno določbo petega odstavka 48. člena ZFPPIPP- F je mogoče uporabiti le za stečajne postopke, ki so bili v času uveljavitve ZFPPIPP-F še v teku. Zakon namreč določa, da se zneski za nagrado in stroške iz proračuna sodišča nakažejo v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika. Glede na to, da je bil v tej zadevi stečajni postopek s sklepom z dne 28.10.2013 - torej pred uveljavitvijo ZFPPIPP-F - končan, navedenega v tem primeru ni mogoče storiti. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je upraviteljičin predlog za izplačilo nagrade zavrnilo.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti v izvršbi - ustalitev pristojnosti
Če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu (ter za vodenje in odločanje) tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe.
Do izbrisa s.p. in “nadaljevanja” izvršbe zoper fizično osebo je prišlo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, zato ta sprememba ni vplivala na krajevno pristojnost.
OKOLJSKO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK – UPRAVNI SPOR – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063724
ZUP člen 2, 13, 13/3, 207, 210. ZUS-1 člen 28, 28/3, 69. ZPP člen 18, 18/1, 18/2, 274. ZIZ člen 15, 266, 266/2. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo člen 18, 18/4, 19, 19/2, 19/5, 19/6, 26, 26/2.
javna služba – ravnanje z odpadki – delež prevzemanja odpadne embalaže – upravna zadeva – upravna odločba – sodna nepristojnost – način izvajanja – pogodba
Upravno zadevo pomeni določitev, ali je tožena stranka tista, ki je od izvajalca javne službe dolžna prevzemati odpadno embalažo, in določitev deležev, v katerih mora posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo to prevzemati od izvajalcev javne službe. Gre namreč za odločanje o obveznosti oz. pravici na področju upravnega prava, v konkretnem primeru v skladu z Uredbo. V takem primeru pa je treba pri odločanju uporabiti določbe ZUP, med drugim izdati odločbo, ki ima predpisane sestavne dele. Iz navedenega izhaja, da je v obravnavanem primeru podlaga za izdajo zahtevane odločbe ZUP, v kar Uredba kot podzakonski predpis ali sklenitev pogodbe ne moreta posegati.
predhodna odredba – predlog za podaljšanje trajanja sklepa o predhodni odredbi
Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče odločilo zgolj o podaljšanju sklepa o predhodni odredbi in ni ponovno odločalo o odreditvi sredstev zavarovanja s predhodno odredbo, ker za to ni bilo nobene potrebe.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076977
ZIZ člen 4, 4/6, 38, 38/4, 147, 147/3, 263, 264, 264/2. ZPP člen 163, 163/4. ZOdvT člen 16, 16-3.
predhodna odredba – pridobitev zastavne pravice – pogojna zastavna pravica – odložni pogoj – pravica upnika do izjave – stroški postopka zavarovanja – različnost zadev – pojasnilna dolžnost organizacije za plačilni promet
S predhodno odredbo ni mogoče pridobiti nepogojne zastavne pravice.
Tožeča stranka ne more uspešno zahtevati, da mu je banka dolžna posredovati pojasnila in listine o tem, kako je izvršila sklep o predhodni odredbi oziroma ali je bila predhodna odredba izvršena v celotnem znesku ali le delno. Obveznost organizacije za plačilni promet iz 3. odstavka 147. člena ZIZ se ne more določi tudi v razmerju do nje.
sodno imenovanje članov nadzornega sveta - nesklepčen nadzorni sveti - pravni interes za pritožbo
Nasprotni udeleženec uveljavlja na podlagi istega dejanskega stanja (nesklepčnosti nadzornega sveta) sodno varstvo z intervencijo sodišča pri imenovanju članov nadzornega sveta, kot ga je na predlog predlagatelja v tem postopku z izpodbijanim sklepom sodišče že zagotovilo, saj je z njim odpravljeno stanje nesklepčnosti in s tem neoperativnosti nadzornega sveta pritožnika, zaradi česar nima pravnega interesa za pritožbo.
nadaljnji izvršilni stroški - procesna ovira pravnomočno razsojene stvari
Sodišče druge stopnje je z zadnjim sklepom II Ip 384/2013 z dne 25. 9. 2013 med drugim spremenilo I. in III. točko izreka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje tako, da se je izvršilni postopek nadaljeval tudi za nadaljnje (to je pomenilo še neodmerjene) izvršilne stroške s pripadki.
sodna ureditev meje – javno dobro - katastrska meja - napačni podatki - dejanska uporaba
Na podlagi katastra ni mogoče ugotoviti poteka meje. Po ugotovitvah izvedenca podatki o katastrski meji namreč niso zanesljivi in dopuščajo odstopanje ± 2,5 m. To pomeni, da se meja teoretično nahaja nekje znotraj 5 m pasu, njen potek v praksi pa je skoraj nemogoče zanesljivo ugotoviti. Sodišče prve stopnje je zato mejo pravilno določilo po dejanskem uživanju.
zavarovalni primer – kazenska ovadba – javna listina – dejstva, pomembna za odločitev - načelo proste presoje dokazov
Kazenska ovadba je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, a le v mejah pristojnosti organov za notranje zadeve – torej ne dokazuje že obstoja kaznivega dejanja oziroma njegovih elementov. Dokazuje pa sum obstoja kaznivega dejanja in obstoj gradiva, ki ga kazenska ovadba omenja. V obravnavanem primeru iz nje izhaja sum, da je neznani storilec povzročil kaznivo dejanje. Kazenska ovadba ne potrjuje resničnosti vseh dejstev, kako je bilo kaznivo dejanje storjeno, vendar pa glede obstoja teh dejstev predstavlja dokaz, ki ga je treba v pravdnem postopku – tako kot vsak drug dokaz – ocenjevati v skladu z načelom proste dokazne presoje.
Za odmero odškodnine pri razlastitvi je odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča po tem, ali je bil že pred sprejemom lokacijskega načrta sprejet prostorski plan, namenjen za gradnjo objektov.
umik pritožbe zoper sodbo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - neplačilo sodne takse - vročitev plačilnega naloga - vročitev pooblaščencu - vročilnica - vročitev nepooblaščeni osebi
Pooblaščenec tožeče stranke je bil dolžan poskrbeti, da bi svojo stranko o obveznosti in zapadlosti plačila sodne takse obvestil na primeren način, kar je odvetnik sicer storil s poslano navadno pošiljko, vendar pa ni preveril, ali jo je njegova stranka tudi prejela.
Tožeča stranka ni predložila ali predlagala dokaza, kot na primer poštne izdajnice, iz katere bi izhajalo, da ji pošiljka z enako označbo nikoli ni bila vročena ali seznam podpisa oseb pooblaščenih za prevzem pisanj pri pooblaščencu. Na tožeči stranki je bilo torej dokazno breme, da izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, čemur pa po mnenju pritožbenega sodišča le-ta ni zadostila.
ZDR člen 75, 75/1-2, 78, 78/2. ZGD-1 člen 72, 72/4, 74.
prenehanje delovnega razmerja - smrt delodajalca
Tožene stranke (dediči) po smrti očeta z zapustnikovo dejavnostjo (dejavnostjo pokojnega s.p.) niso nadaljevale, zato je tožniku ex lege prenehalo delovno razmerje z dnem smrti delodajalca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ARBITRAŽNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078412
Konvencija ZN o mednarodni prodaji blaga člen 8, 8/1, 8/2, 8/3, 9. ZArbit člen 10, 10/2.
spor z mednarodnim elementom - sodna pristojnost - arbitražna klavzula - vključitev splošnih poslovnih pogojev v pogodbo - uporaba splošnih pogojev poslovanja - razlaga izjav in ravnanja strank - dunajska konvencija
Ali so splošni pogoji del pogodbe, je odvisno od razlage izjav in ravnanja obeh strank. Upoštevaje CISG, v skladu s katerim se pri razlagi izjav in ravnanj strank upoštevajo pogajanja, praksa med strankama, običaji in poznejše ravnanje strank, in navedene okoliščine, bi vsaka razumna oseba enakih lastnosti kot tožeča stranka, v enakih okoliščinah, izjavo tožene stranke v 8. točki ponudbe „S. standardni pogoji“ ne mogla razumeti drugače kot tako, da bodo del pogodbe tudi splošni pogoji tožene stranke.