oporoka – neveljavnost oporoke – napotitev na pravdo – pasivna legitimacija – oporočni in zakoniti dediči – nujni in enotni sosporniki
Spora o tem, ali je veljavna oporoka, ki se nanaša na zapuščinsko premoženje, ni mogoče rešiti različno za posameznega dediča in so zato v pravdi vsi (tako zakoniti kot oporočni dediči) enotni in tudi nujni sosporniki.
USTAVNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076893
URS člen 26, 26/2. ZPPSL člen 146, 148, 156. OZ člen 459, 459-3, 467.
odškodninska odgovornost države – ravnanje stečajnega sodišča – odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja – prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe – stvarna napaka – prodaja v stečaju – prisilna javna dražba
Prodaja dolžnika kot pravne osebe je posebna oblika prodaje celotnega premoženja stečajnega dolžnika. Predmet prodaje je premoženje, ki je organizirano v pravnoorganizacijski obliki pravne osebe. Na podlagi Prodajne pogodb je tožeča stranka torej pridobila originarno lastninsko pravico na stečajnem dolžniku kot pravni osebi, ne pa na posameznih stvareh (premoženju) stečajnega dolžnika. Po prodaji dolžnika namreč ta ohrani pravno osebnost, s tem pa ostane tudi lastnik premoženja, spremeni se le njegov ustanovitelj in izbriše označba „v stečaju“.
Sporni pravni status nepremičnin predstavlja stvarno napako prodane pravne osebe.
Pri vseh načinih prodaje v stečaju (javni dražbi, zbiranju ponudb in neposredni pogodbi) veljajo določbe splošnih predpisov o obligacijskih posledicah prodaje na prisilni javni dražbi. Tako je po izrecni določbi 467. člena OZ pri tovrstni prodaji odgovornost za napake izključena.
ZDSS-1 člen 70. ZIZ člen 270, 271, 272, 273. ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 163.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - težko nadomestljiva škoda – verjetno izkazana terjatev – nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev – ustavitev izplačevanja
Tožena stranka zaradi začasne odredbe, četudi bi se v sporu o glavni stvari izkazalo, da ukrep ni utemeljen, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožniku. Zgolj od tožene stranke je odvisno, ali in kdaj bo izdala odločbo o odmeri delne invalidske pokojnine. Vse do tedaj pa ni mogoče ustaviti izplačevanja pravnomočno priznanega nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu. Za izpolnitev tega pogoja je pomembno tudi dejstvo, da je tožnik uživalec denarne socialne pomoči, kar pomeni, da nima nobenih drugih sredstev za preživljanje sebe in svoje družine. Zaradi eksistenčne ogroženosti zanj nastajajo hujše neugodne posledice, kot bi nastale toženi stranki, če začasna odredba ne bi bila izdana, kar je eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve (konkretno, da se zadrži izvrševanje odločb toženke, s katerima je bilo odločeno, da se ustavi izplačevanje nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev).
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - gradnja na tujem zemljišču - povezanost zemljišča in objekta - povečanje vrednosti nepremičnine - povrnitev vlaganj - preuranjen zahtevek - sprememba identitete objekta - prehod koristi - souporaba
Vedenje in sodelovanje tretjega pri vlaganjih oziroma gradnji po ustaljeni sodni praksi izključuje uporabo določb ZTLR o originalni pridobitvi lastninske pravice.
izkazana vročitev poročila izvršitelja dolžniku - možnost preverbe posameznih postavk obračuna izvršitelja - odmera nadaljnjih izvršilnih stroškov
Ker v odredbi sodniške pomočnice in na potrdilu o vročitvi oziroma vročilnici ni izrecno zapisano tudi poročilo izvršitelja z dne 9. 10. 2013, je skoraj gotovo, da ga sodišče ni vročilo dolžnikoma. Zato nista mogla preveriti posameznih postavk obračuna izvršitelja, ki so navedene zgolj v poročilu z dne 9. 10. 2013 in katerega je presojalo sodišče prve stopnje.
predhodna odredba – trditveno in dokazno breme dolžnika - neizvršljiva odločba domačega sodišča – plačilni nalog - objektivna nevarnost – premoženjsko stanje dolžnika – zahteva za oceno ustavnosti
Izvršilni sklep, ki v dajatvenem delu predstavlja plačilni nalog in ki ni bil razveljavljen, predstavlja odločbo domačega sodišča v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ.
motenje posesti – ekonomski interes - protipravnost motenja – ugovor materialnopravne narave - absolutno bistvena kršitev
To, da je tožeča stranka pred postavitvijo ovir na teh dveh parkirnih mestih lahko parkirala, od motilnega dejanja dlje pa ne more, ji daje potreben pravni, in znotraj njega ekonomski, interes za vložitev motenjske pravde.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076977
ZIZ člen 4, 4/6, 38, 38/4, 147, 147/3, 263, 264, 264/2. ZPP člen 163, 163/4. ZOdvT člen 16, 16-3.
predhodna odredba – pridobitev zastavne pravice – pogojna zastavna pravica – odložni pogoj – pravica upnika do izjave – stroški postopka zavarovanja – različnost zadev – pojasnilna dolžnost organizacije za plačilni promet
S predhodno odredbo ni mogoče pridobiti nepogojne zastavne pravice.
Tožeča stranka ne more uspešno zahtevati, da mu je banka dolžna posredovati pojasnila in listine o tem, kako je izvršila sklep o predhodni odredbi oziroma ali je bila predhodna odredba izvršena v celotnem znesku ali le delno. Obveznost organizacije za plačilni promet iz 3. odstavka 147. člena ZIZ se ne more določi tudi v razmerju do nje.
OSEBNOSTNE PRAVICE - MEDIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065381
URS člen 39. OZ člen 131, 179. ZPP člen 8, 315.
svoboda izražanja - kršitev osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - povzročitev škode - politik - vmesna sodba - prosta presoja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - protipravnost
Ker objava fotografij ni povezana s politično ali javno razpravo v splošnem interesu, je očitno, da je tožena stranka z objavo zasledovala nedopustne cilje in je bila objava fotografij storjena z namenom zaničevanja tožnice.
ZDR člen 75, 75/1-2, 78, 78/2. ZGD-1 člen 72, 72/4, 74.
prenehanje delovnega razmerja - smrt delodajalca
Tožene stranke (dediči) po smrti očeta z zapustnikovo dejavnostjo (dejavnostjo pokojnega s.p.) niso nadaljevale, zato je tožniku ex lege prenehalo delovno razmerje z dnem smrti delodajalca.
sodna ureditev meje – javno dobro - katastrska meja - napačni podatki - dejanska uporaba
Na podlagi katastra ni mogoče ugotoviti poteka meje. Po ugotovitvah izvedenca podatki o katastrski meji namreč niso zanesljivi in dopuščajo odstopanje ± 2,5 m. To pomeni, da se meja teoretično nahaja nekje znotraj 5 m pasu, njen potek v praksi pa je skoraj nemogoče zanesljivo ugotoviti. Sodišče prve stopnje je zato mejo pravilno določilo po dejanskem uživanju.
izvršba na plačo – izvršba z rubežem letnega dodatka za rekreacijo – stalni denarni prejemek – izvršba na druge prejemke v zvezi s statusom upokojenca
Letni dodatek za rekreacijo je stalni denarni prejemek v smislu prvega odstavka 128. člena ZIZ. Drži, da ga ZPIZ izplača le enkrat letno in skladno z Zakonom o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) le nekaterim upokojencem, vendar navedeni okoliščini na to, da gre za stalni denarni prejemek, ne vplivata (upravičenec ga prejema zgolj enkrat letno in ne mesečno, kot npr. pokojnino, vendar stalno).
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - popolnost predloga
Za popoln predlog za oprostitev plačila sodne takse se šteje, da mora biti izjava vložena na predpisanem obrazcu oziroma bi morala tožena stranka navesti potrebne podatke.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti v izvršbi - ustalitev pristojnosti
Če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu (ter za vodenje in odločanje) tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe.
Do izbrisa s.p. in “nadaljevanja” izvršbe zoper fizično osebo je prišlo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, zato ta sprememba ni vplivala na krajevno pristojnost.
priznanje dejstev - pripoznava zahtevka - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja
Priznanje dejstev je procesno dejanje, s katerim pravdna stranka izjavi, da so resnične dejanske navedbe, na katerih njen nasprotnik v pravdi gradi svoj zahtevek. Tako dejanje ima po prvem odstavku 214. člena ZPP za posledico le, da priznanih dejstev ni treba dokazovati. Pripoznava tožbenega zahtevka pa je enostransko procesno dejanje toženca, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Tako procesno dejanje ima za posledico, da sodišče na podlagi prvega odstavka 316. člena ZPP brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku. Pripoznava tožbenega zahtevka mora biti izrecna, jasna in nepogojna.
razvrstitev v plačni razred - odločitev o pravdnih stroških - pravdni stroški - načelo uspeha - potrebni stroški - vrednost spornega predmeta
Ker tožnik v sporu ni uspel, mora skladno s1. odst. 154. člena ZPP toženi stranki povrniti potrebne stroške postopka. Toženi stranki zaradi različne vrednosti spora niso nastali med postopkom nikakršni dodatni stroški, pri čemer je vtoževani denarni zahtevek le posledica odločitve glede razveljavitve sklepov tožene stranke o premestitvi tožnika.
Iz poročila z dne 12. 9. 2011 izhaja, da prvi rubež 19. 1. 2011 ob 12.30 uri ni bil izveden, ker dolžnik ni dovolil vstopa (listna št. 137 spisa). To ne pomeni, da se pri rubežu niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe, oziroma da zarubljene stvari niso zadoščale za poplačilo upnikove terjatve, kar prvi odstavek 88. člena ZIZ opredeljuje kot neuspešen rubež. Šlo je za neopravljen, neizveden rubež in ta ne more biti dejanska podlaga za ustavitev izvršbe na premičnine.
ZSPJS člen 19, 19/1, 49.a. Pravilnik o napredovanjih delavcev, zaposlenih v zdravstvu člen 6.
plačilo razlike plače - prevedba - plačilo za dejansko opravljeno delo - napredovanja - upoštevanje napredovanj - premestitev - javni uslužbenec
Tožniku (javnemu uslužbencu, zaposlenemu v javnem zdravstvenem zavodu) se pri izplačevanju plačila po dejanskem delu ne morejo priznati tudi dosežena štiri napredovanja. Pravilnik o napredovanjih delavcev, zaposlenih v zdravstvu, namreč v 6. členu izrecno določa, da zaposleni, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev za zasedbo delovnega mesta, ne morejo napredovati. Tožnik nima izobrazbe za delovno mesto vzdrževalec-tehnik V, zato na tem delovnem mestu ne bi mogel napredovati niti v primeru, če bi imel za to delovno mesto sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
ZDSS-1 člen 44, 45, 45/1, 45/2, 45/3. ZPP člen 108, 108/5, 272, 273.
kolektivni delovni spor - zavrženje predloga - tožba
V kolektivnem delovnem sporu je opredelitev nasprotnega udeleženca bistvena sestavina predloga. Ker predlog predlagatelja tudi po popravi vloge, ki jo je sodišče naložilo predlagatelju, ni vseboval navedbe nasprotnega udeleženca, ga je bilo potrebno na podlagi določila 5. odstavka 108. člena ZPP zavreči.