razvrstitev v plačni razred - odločitev o pravdnih stroških - pravdni stroški - načelo uspeha - potrebni stroški - vrednost spornega predmeta
Ker tožnik v sporu ni uspel, mora skladno s1. odst. 154. člena ZPP toženi stranki povrniti potrebne stroške postopka. Toženi stranki zaradi različne vrednosti spora niso nastali med postopkom nikakršni dodatni stroški, pri čemer je vtoževani denarni zahtevek le posledica odločitve glede razveljavitve sklepov tožene stranke o premestitvi tožnika.
predhodna odredba – predlog za podaljšanje trajanja sklepa o predhodni odredbi
Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče odločilo zgolj o podaljšanju sklepa o predhodni odredbi in ni ponovno odločalo o odreditvi sredstev zavarovanja s predhodno odredbo, ker za to ni bilo nobene potrebe.
ZDSS-1 člen 44, 45, 45/1, 45/2, 45/3. ZPP člen 108, 108/5, 272, 273.
kolektivni delovni spor - zavrženje predloga - tožba
V kolektivnem delovnem sporu je opredelitev nasprotnega udeleženca bistvena sestavina predloga. Ker predlog predlagatelja tudi po popravi vloge, ki jo je sodišče naložilo predlagatelju, ni vseboval navedbe nasprotnega udeleženca, ga je bilo potrebno na podlagi določila 5. odstavka 108. člena ZPP zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ARBITRAŽNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078412
Konvencija ZN o mednarodni prodaji blaga člen 8, 8/1, 8/2, 8/3, 9. ZArbit člen 10, 10/2.
spor z mednarodnim elementom - sodna pristojnost - arbitražna klavzula - vključitev splošnih poslovnih pogojev v pogodbo - uporaba splošnih pogojev poslovanja - razlaga izjav in ravnanja strank - dunajska konvencija
Ali so splošni pogoji del pogodbe, je odvisno od razlage izjav in ravnanja obeh strank. Upoštevaje CISG, v skladu s katerim se pri razlagi izjav in ravnanj strank upoštevajo pogajanja, praksa med strankama, običaji in poznejše ravnanje strank, in navedene okoliščine, bi vsaka razumna oseba enakih lastnosti kot tožeča stranka, v enakih okoliščinah, izjavo tožene stranke v 8. točki ponudbe „S. standardni pogoji“ ne mogla razumeti drugače kot tako, da bodo del pogodbe tudi splošni pogoji tožene stranke.
zavarovalni primer – kazenska ovadba – javna listina – dejstva, pomembna za odločitev - načelo proste presoje dokazov
Kazenska ovadba je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, a le v mejah pristojnosti organov za notranje zadeve – torej ne dokazuje že obstoja kaznivega dejanja oziroma njegovih elementov. Dokazuje pa sum obstoja kaznivega dejanja in obstoj gradiva, ki ga kazenska ovadba omenja. V obravnavanem primeru iz nje izhaja sum, da je neznani storilec povzročil kaznivo dejanje. Kazenska ovadba ne potrjuje resničnosti vseh dejstev, kako je bilo kaznivo dejanje storjeno, vendar pa glede obstoja teh dejstev predstavlja dokaz, ki ga je treba v pravdnem postopku – tako kot vsak drug dokaz – ocenjevati v skladu z načelom proste dokazne presoje.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 149, 150. ZVZD člen 5, 5/1, 5/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - steklena vaza - dokazna ocena - izvedenec za varstvo pri delu
Steklena štirioglata vaza višine 45 cm, širine 11 cm (spodaj) in 13 cm (zgoraj), teže 0,8 kg z debelino stekla od 0,7 do 1 cm na zgornjem in spodnjem delu ter nekoliko manjšo debelino na sredini ni nevarna stvar, njeno prenašanje pa ni nevarna dejavnost. Steklena vaza s takšnimi tehničnimi lastnostmi, je relativno krhka in je zato potrebna previdnost pri rokovanju z njo, vendar pa previdnost in skrbnost v načelu ne dosegata mere, ki bi kazala na nevarno stvar oz. dejavnost in posledično na objektivno odškodninsko odgovornost njenega imetnika. Ob običajni skrbnosti, upoštevaje karakteristike vaze, je praviloma mogoče preprečiti škodne dogodke, potencialna nevarnost, ki izvira iz dejstva, da gre za predmet iz (tanjšega) stekla pa je znana vsakemu običajnemu človeku in predstavlja del rizika, ki ga mora vsak prevzeti nase. Kolikor bi znašala debelina stekla v osrednjem delu vaze le 0,3 mm, bi to dejstvo lahko pomembno vplivalo na ugotovitev, ali je prenašanje sporne vaze v konkretnem primeru pomenilo nevarno dejavnost, tudi upoštevajo njeno višino oziroma težo.
Sodišče prve stopnje zaključilo, da krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke za obravnavani škodni dogodek ni podana, ker je ugotovilo, da druga toženka navodil glede ravnanja s steklenimi vazami ni bila dolžna dati, da bi tožnik moral vedeti, kako se s tovrstnimi vazami ravna in da uporaba zaščitnih rokavic ni predpisana. Sodišče prve stopnje bi pravilen zaključek glede krivdne odškodninske odgovornosti druge toženke lahko napravilo šele po izvedbi dokaza s postavitvijo izvedenca za varstvo pri delu, ker samo ne razpolaga z ustreznim znanjem, potrebnim za ugotovitev, kakšne so dolžnosti delodajalca v zvezi z delom delavcev na konkretnem delovnem mestu. Zaključki, kot jih je napravilo sodišče prve stopnje glede krivdne odškodninske odgovornosti, niso mogoči (zgolj) na podlagi izpovedbe delodajalca, delavcev in upoštevaje splošna izkustvena pravila.
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - gradnja na tujem zemljišču - povezanost zemljišča in objekta - povečanje vrednosti nepremičnine - povrnitev vlaganj - preuranjen zahtevek - sprememba identitete objekta - prehod koristi - souporaba
Vedenje in sodelovanje tretjega pri vlaganjih oziroma gradnji po ustaljeni sodni praksi izključuje uporabo določb ZTLR o originalni pridobitvi lastninske pravice.
sodna ureditev meje – javno dobro - katastrska meja - napačni podatki - dejanska uporaba
Na podlagi katastra ni mogoče ugotoviti poteka meje. Po ugotovitvah izvedenca podatki o katastrski meji namreč niso zanesljivi in dopuščajo odstopanje ± 2,5 m. To pomeni, da se meja teoretično nahaja nekje znotraj 5 m pasu, njen potek v praksi pa je skoraj nemogoče zanesljivo ugotoviti. Sodišče prve stopnje je zato mejo pravilno določilo po dejanskem uživanju.
sprememba preživnine – pravnomočnost – pojem bistveno spremenjenih razmer
Če sodišče v pravdi za zvišanje ali znižanje preživnine ugotovi, da se razmere niso bistveno spremenile, v nadaljevanju ne presoja znova, kakšna bi bila ustrezna preživnina. To bi namreč nasprotovalo institutu pravnomočnosti.
OKOLJSKO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK – UPRAVNI SPOR – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063724
ZUP člen 2, 13, 13/3, 207, 210. ZUS-1 člen 28, 28/3, 69. ZPP člen 18, 18/1, 18/2, 274. ZIZ člen 15, 266, 266/2. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo člen 18, 18/4, 19, 19/2, 19/5, 19/6, 26, 26/2.
javna služba – ravnanje z odpadki – delež prevzemanja odpadne embalaže – upravna zadeva – upravna odločba – sodna nepristojnost – način izvajanja – pogodba
Upravno zadevo pomeni določitev, ali je tožena stranka tista, ki je od izvajalca javne službe dolžna prevzemati odpadno embalažo, in določitev deležev, v katerih mora posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo to prevzemati od izvajalcev javne službe. Gre namreč za odločanje o obveznosti oz. pravici na področju upravnega prava, v konkretnem primeru v skladu z Uredbo. V takem primeru pa je treba pri odločanju uporabiti določbe ZUP, med drugim izdati odločbo, ki ima predpisane sestavne dele. Iz navedenega izhaja, da je v obravnavanem primeru podlaga za izdajo zahtevane odločbe ZUP, v kar Uredba kot podzakonski predpis ali sklenitev pogodbe ne moreta posegati.
stroški pravdnega postopka - uspeh v pravdi - nagrada za odvetniško storitev - zmanjšanje nagrade - nagrada v izvršilnem postopku
V skladu s tar. št. 3100 znaša nagrada za odvetniško storitev upoštevaje vrednost spora 5.283,44 EUR 284,70 EUR. Tako odmerjeno nagrado pa bi sodišče moralo zmanjšati za znesek nagrade, ki je bil priznan v okviru odmerjene nagrade v izvršilnem postopku.
Za odmero odškodnine pri razlastitvi je odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča po tem, ali je bil že pred sprejemom lokacijskega načrta sprejet prostorski plan, namenjen za gradnjo objektov.
USTAVNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076893
URS člen 26, 26/2. ZPPSL člen 146, 148, 156. OZ člen 459, 459-3, 467.
odškodninska odgovornost države – ravnanje stečajnega sodišča – odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja – prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe – stvarna napaka – prodaja v stečaju – prisilna javna dražba
Prodaja dolžnika kot pravne osebe je posebna oblika prodaje celotnega premoženja stečajnega dolžnika. Predmet prodaje je premoženje, ki je organizirano v pravnoorganizacijski obliki pravne osebe. Na podlagi Prodajne pogodb je tožeča stranka torej pridobila originarno lastninsko pravico na stečajnem dolžniku kot pravni osebi, ne pa na posameznih stvareh (premoženju) stečajnega dolžnika. Po prodaji dolžnika namreč ta ohrani pravno osebnost, s tem pa ostane tudi lastnik premoženja, spremeni se le njegov ustanovitelj in izbriše označba „v stečaju“.
Sporni pravni status nepremičnin predstavlja stvarno napako prodane pravne osebe.
Pri vseh načinih prodaje v stečaju (javni dražbi, zbiranju ponudb in neposredni pogodbi) veljajo določbe splošnih predpisov o obligacijskih posledicah prodaje na prisilni javni dražbi. Tako je po izrecni določbi 467. člena OZ pri tovrstni prodaji odgovornost za napake izključena.
oporoka – neveljavnost oporoke – napotitev na pravdo – pasivna legitimacija – oporočni in zakoniti dediči – nujni in enotni sosporniki
Spora o tem, ali je veljavna oporoka, ki se nanaša na zapuščinsko premoženje, ni mogoče rešiti različno za posameznega dediča in so zato v pravdi vsi (tako zakoniti kot oporočni dediči) enotni in tudi nujni sosporniki.
ZDR člen 75, 75/1-2, 78, 78/2. ZGD-1 člen 72, 72/4, 74.
prenehanje delovnega razmerja - smrt delodajalca
Tožene stranke (dediči) po smrti očeta z zapustnikovo dejavnostjo (dejavnostjo pokojnega s.p.) niso nadaljevale, zato je tožniku ex lege prenehalo delovno razmerje z dnem smrti delodajalca.
izvršba na plačo – izvršba z rubežem letnega dodatka za rekreacijo – stalni denarni prejemek – izvršba na druge prejemke v zvezi s statusom upokojenca
Letni dodatek za rekreacijo je stalni denarni prejemek v smislu prvega odstavka 128. člena ZIZ. Drži, da ga ZPIZ izplača le enkrat letno in skladno z Zakonom o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) le nekaterim upokojencem, vendar navedeni okoliščini na to, da gre za stalni denarni prejemek, ne vplivata (upravičenec ga prejema zgolj enkrat letno in ne mesečno, kot npr. pokojnino, vendar stalno).
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - popolnost predloga
Za popoln predlog za oprostitev plačila sodne takse se šteje, da mora biti izjava vložena na predpisanem obrazcu oziroma bi morala tožena stranka navesti potrebne podatke.
ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/3, 97.č, 97.d, 97.e. ZSPJS člen 32, 32/1, 32/2, 32/4. KPJS člen 41, 43, 44, 45, 46, 52, 52/1. ZDSS-1 člen 6, 44, 44/2. ZPP člen 2, 105, 108, 108/1.
kolektivni delovni spor - dodatek za pripravljenost - vojska - stražarska služba - javni uslužbenci - dodatek za delo ponoči
Predlagatelj (sindikat) bi svojo pravico do ugotovitve kršenja ali neizvrševanja kolektivne pogodbe oziroma neskladja kolektivne pogodbe z zakonom lahko uveljavil le na način, da bi zahteval takšno ugotovitev v predlogu (zahtevku). Predlagatelj je postavil zahtevek tako, da je zahteval ugotovitev, da je nasprotna udeleženka kršila pravico do izplačila nadur oziroma plače za delo preko polnega delovnega časa z dodatki za delo preko polnega delovnega časa, ponoči, v nedeljo in dela prostih dnevih. Predlagatelj zahtevka ni oblikoval tako, da bi zahteval ugotovitev, da nasprotna udeleženka ne izvršuje kolektivne pogodbe (točka a) 6. člena ZDSS-1), ali da KPJS ni v skladu z zakonom (točka c) 6. člena ZDSS-1). Glede na vsebino predloga torej že formalno ne gre za kolektivni delovni spor. Zahtevek, kot je postavljen, je dejansko zahtevek, kot bi ga postavil delavec v individualnem delovnem sporu, v katerem bi uveljavljal plačilo razlike v plači med izplačanim dodatkom za pripravljenost na delo in nadurami, seveda finančno ovrednoteno.
Tudi vsebinsko ne gre za kolektivni spor, saj predlagatelj ne navaja, da bi bil dodatek za pripravljenost na delo (46. člen KPJS) v neskladju z zakonom, ali da ga nasprotna udeleženka ne bi pravilno obračunavala. Dejansko se ne strinja z vsebinsko opredelitvijo pripravljenosti v ZObr ter izpostavlja sistemsko neurejenost področja od uveljavitve novega plačnega sistema za javne uslužbence od 1. 8. 2008 dalje. To pa ni predmet kolektivnega delovnega spora.
predhodna odredba – trditveno in dokazno breme dolžnika - neizvršljiva odločba domačega sodišča – plačilni nalog - objektivna nevarnost – premoženjsko stanje dolžnika – zahteva za oceno ustavnosti
Izvršilni sklep, ki v dajatvenem delu predstavlja plačilni nalog in ki ni bil razveljavljen, predstavlja odločbo domačega sodišča v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ.