Iz osebnih podatkov obtoženca je razvidno, da je sicer res brezposeln vendar se preživlja s priložnostnimi deli, s katerimi zasluži okoli 500,00 EUR na mesec, pri čemer mu dodatno pomagajo starši, pri katerih živi. Navedene osebne in premoženjske razmere obtoženca torej niso takšne, da bi ga opravičevale plačila stroškov kazenskega postopka, pač pa dopuščajo plačilo stroškov na obroke, vendar mora o tem sodišču prve stopnje predložiti potrebno dokumentacijo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba druge ustrezne zaposlitve
Tožena stranka je s spremembo pravilnika izvedla reorganizacijo tako, da je ukinila vsa delovna mesta svetovalca uprave, na katerih je bilo takrat skupaj s tožnikom zaposlenih 5 delavcev. V tem pravilniku ni več delovnega mesta svetovalec uprave, je pa delovno mesto načrtovalec omrežij, ki ga je tožena stranka skladno z 90. členom ZDR ponudila tožniku. V konkretnem primeru je podan organizacijski ter ekonomski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s 1. alinejo 1. odstavka 88. člena ZDR.
Iz 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP izhaja, da ZFPPIPP (v primeru izpodbojnega pravnega dejanja) zaradi zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika predvideva manjši delež poplačila drugih upnikov, vendar ne le tistih, ki so bili v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju, ampak vseh, tako navadnih upnikov, kot tudi upnikov prednostnih in zavarovanih terjatev. To pa pomeni, da so pravna dejanja izpodbojna v primeru, če je zaradi njih zmanjšano poplačilo kateregakoli stečajnega upnika, in ne le drugih podizvajalcev kot navadnih upnikov, kar neuspešno zatrjuje pritožba.
Iz dikcije prvega in drugega odstavka 151. člena ZFPPIPP namreč med drugim izhaja, da sme dolžnik po uvedbi postopka prisilne poravnave opravljati samo redne posle v zvezi z opravljanem svoje dejavnosti in poravnavanjem obveznosti iz teh poslov (kateri posli so to, izhaja iz prvega odstavka 34. člena ZFPPIPP), ne sme pa opravljati poslov ali drugih dejanj, katerih posledica je neenakopravno obravnavanje upnikov.
V konkretnem primeru je prišlo do umika tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka. Zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
odškodninska odgovornost delodajalca - zastaranje - nepremoženjska škoda - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - zaključek zdravljenja - subjektivni zastaralni roki - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Rok za zastaranje terjatev za povrnitev odškodnine za nepremoženjsko škodo začne teči, ko je bilo oškodovančevo stanje stabilizirano in končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Ni pomembno, da morebitni posamezni medicinski postopki oziroma ukrepi, za katere ni ugotovljeno realno pričakovanje, da bodo imeli za posledice spremembo oškodovančevega stanja, še niso zaključeni. Določena stopnja skrbnosti pa se zahteva tudi od oškodovanca samega: četudi ta za obseg škode morebiti ne ve, zastaranje prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni vestnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
ZIZ člen 128, 128/2. ZPIZ-1 člen 95. ZPP člen 189, 189/3.
izvršba na dolžnikove stalne prejemke - dodatek za rekreacijo - višina prejemka
Ker je dodatek za rekreacijo opredeljen v prisilnem predpisu (95. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2), ne more biti dvoma o njegovi stalni naravi in vsakokratni višini prejemka.
Opredelitev v izdanem pravnomočnem sklepu o izvršbi „prejemki iz socialnega zavarovanja“ zajema vse prejemke, ki izhajajo iz pokojninskega zavarovanja, torej tudi letni dodatek za rekreacijo in ne le pokojnino, kot se napačno zavzema upnik.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin
Tožnik (prodajalec v bencinskem servisu) stranki, ki je kupila in plačala blago, ni izdal in vročil ustreznega računa za omenjen nakup, temveč je po odhodku stranke izpred prodajnega pulta neupravičeno posegel v odprt, še nezaključen račun in z njega s pomočjo tipke "spremeni/briši" izbrisal postavko za kupljeno blago ter na tak način v celoti izbrisal račun za nakupljeno blago in s tem ustvaril gotovinski višek. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti ob z zakonom določenih razlogih izpolnjen tudi pogoj, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Takšnega zaupanja glede na ugotovljena ravnanja tožnika ni mogoče več ohraniti. S takšnimi in podobnimi ravnanji, kot so bila ugotovljena, se ustvarjajo okoliščine, ki prodajalcu omogočajo neupravičeno odtujevanje denarja. Ne glede na posamične majhne zneske gre za dejanja, ki lahko škodujejo poslovnim interesom delodajalca. V daljšem obdobju pa lahko pomenijo tudi nevarnost večjega oškodovanja. Zato je tožena stranka v tožnika, ki je bil izkušen delavec - prodajalec z večletnimi delovnimi izkušnjami, ki je dobro poznal navodila in pravila dela pri tožencu, utemeljeno izgubila zaupanje in z njim ni mogoče več nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka.
ZPP člen 76, 76/1, 207, 207/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/10.
pravna oseba – izbris iz sodnega registra – sposobnost biti pravdna stranka – aktivni družbenik – prekinitev postopka – vpliv na tek rokov
Postopek je bil prekinjen na podlagi sklepa z dne 23.2.2009 do pravnomočnega zaključka kazenskega postopka in se je nadaljeval na podlagi sklepa z dne 2.7.2013, vendar pa prekinitev postopka vpliva le na roke za pravdna dejanja; na materialne roke pa ne vpliva. Enoletni prekluzivni rok po desetem odstavku 442. člena ZFPPIPP pa je materialni rok, zato je neutemeljena pritožbena navedba, da tožeči stranki ni bilo treba predlagati nadaljevanja postopka zoper aktivnega družbenika, ker rok ni tekel.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 20, 35. ZPIZ-1 člen 36. URS člen 14, 33, 50, 50/1.
starostna pokojnina - sorazmerni del - mednarodni sporazum o socialni varnosti - sporazum s Srbijo - ponovna odmera - zavarovalna doba
Glede na dopolnjeno pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do samostojne pokojnine. ZPIZ-1, ki je veljal v spornem obdobju namreč v 36. členu določa, da je minimalna zavarovalna doba, na podlagi katere lahko zavarovanec pridobi pravico do pokojnine, 15 let pri starosti 65 let (moški). Tega pogoja tožnik ni izpolnjeval, zato tožnik zaradi premalo zavarovalne dobe v spornem obdobju ne more pridobiti pravice do samostojne starostne pokojnine v Republiki Sloveniji. Ostala doba je bila namreč dopolnjena v Republiki Srbiji in ne pri slovenskem zavodu, kar pomeni, da ni nobene pravne podlage, da bi se tožniku pred uveljavitvijo Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju pokojninski dobi dopolnjeni v obeh državah seštevali. Pravna podlaga za seštevanje pokojninskih dob je bila podana šele z uveljavitvijo Sporazuma, pred tem pa zakon ali mednarodni sporazum ni določal drugače. Zato se je pri odločanju o zahtevi lahko upoštevala le zavarovalna doba, dopolnjena v zavarovanju pri slovenskem nosilcu zavarovanja.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0011945
ZPP člen 7, 7/1, 214, 214/1, 216, 216/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR člen 184. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - bistvena kršitev določb postopka - izvedba dokaza - izvedenec - zaslišanje pravdnih strank - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Povsem zgrešeno je, da sodišče prve stopnje obseg in trajanje nevšečnosti med zdravljenjem, obseg zmanjšanja življenjskih aktivnosti in pretrpljeni strah šteje za dokazan z navedbami v tožbi. Tožbene navedbe so sicer izjave o dejstvih, vendar pa niso dokaz, ki bi že sam po sebi dokazoval ta dejstva. V skladu s 1. odstavkom 7. člena ZPP morajo stranke v pravdi navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Res je, da se sodišče lahko opre samo na dejstva, ki so jih stranke navedle, vendar to ne pomeni, da sodišče dejstva lahko ugotovi že zgolj na podlagi navedb. Izjema velja le glede dejstev, ki jih je nasprotna stranka priznala (1. odstavek 214. člena ZPP) ali pa dejstev, ki jih ni zanikala (2. odstavek 216. člena ZPP), vendar pa v tej zadevi ne gre za nobenega od navedenih primerov.
S tem, da je neutemeljeno zavrnilo tožnikov predlog za izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke in da ni izvedlo dokaza z zaslišanjem tožnika (glede zatrjevane negmotne škode) je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je bila tožniku odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem prve stopnje.
Do obravnavane nezgode pri delu je prišlo pri demontaži konzole oziroma podpore za dvigovanje strehe. Tožnik je trdil, da delovni proces ni bil organiziran na primeren način. Krivdna odgovornost delodajalca za škodo nastalo v delovni nesreči je podana, če je do poškodbe prišlo zaradi neustrezne organizacije dela. V kolikor drži tožnikovo zatrjevanje, da sta bila z sodelavcem dogovorjena, da na vsaki strani pustita pritrjen po en vijak, kar bi onemogočilo poškodbo, sodelavec pa se tega dogovora ni držal in v kolikor bi tudi držalo, da bi podporo na žerjav moral pritrditi sodelavec, potem bi šlo za krivdno odgovornost toženca. Toženec, kot delodajalec namreč odgovarja za ravnanje svojih delavcev, v konkretnem primeru torej tožnikovega sodelavca, ki naj bi s svojimi ravnanji oz. opustitvami povzročil nastanek škodnega dogodka.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – neposredno izvršljiv notarski zapis – ugovor zoper sklep o izvršbi
Da bi sodišče v izvršilnem postopku, ko odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova na podlagi spornih dejstev, lahko pravnomočno presodilo v korist dolžnika, mora ta dejstva dolžnik dokazati z gotovostjo, saj ugoditev ugovoru pomeni, da upnik kljub izvršilnemu naslovu, ki že obstaja, ne more doseči izvršbe. Sporna dejstva morajo zato biti v ugovornem in pritožbenem izvršilnem postopku ugotovljena s stopnjo visoke zanesljivosti, po strogem dokaznem standardu, ki mora veljati nasproti upnikovemu izvršilnemu naslovu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kriteriji za izbiro presežnih delavcev - individualni odpust - diskriminacija
ZDR-1 pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alineji 1. odstavka 89. člena res ne zahteva uporabe formalnih kriterijev za izbiro presežnega delavca, kot je to predvideno pri odpovedi večjemu številu delavcev, vendar pa je pri izbiri delodajalec (če kriteriji za izbiro niso določeni že v zanj veljavni kolektivni pogodbi) omejen z določbo 4. odstavka 83. člena ZDR-1. Ta določa, da je redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov iz 6. člena tega zakona neveljavna. Po 1. odstavku 6. člena ZDR-1 je prepovedana diskriminacija delavca tudi v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Če delavec v primeru spora navaja dejstvo, ki opravičuje domnevo, da je kršena prepoved diskriminacije zaradi okoliščin iz 1. odstavka 6. člena ZDR, je dokazno breme, da ni kršil načela enakega obravnavanja, na strani delodajalca.
stroški izvršilnega postopka - predlog za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe
Dolžnika sta v omenjenem postopku uspela, postopek pa je bil potreben, saj so se le tako odpravile nepravilnosti pri predmetni izvršbi, vendar pa določila, na podlagi katerega bi lahko sodišče dolžnikove stroške naprtilo upniku, ki mu jih ni neutemeljeno povzročil, ZIZ nima.
Za napake, do katerih pride tekom izvršilnega postopka, upnika ni mogoče bremeniti, sploh ne v primeru, ko tudi sam ni imel vpliva na napako, do katere je prišlo.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 3, 20. ZPIZ-1 člen 187.
invalidska pokojnina - sorazmerni del - seštevanje dob - tretja država - sporazum z bosno
Posebno dobo tožnika, ki jo je pridobil v služenju v oboroženih silah Federacije Bosne in Hercegovine se pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice do (slovenske) invalidske pokojnine upošteva v enojnem trajanju. Določba 3. odstavka 20. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino namreč določa, da se zavarovalna doba, dopolnjena v drugi pogodbenici, upošteva le v dejanskem trajanju.
Glede na definicijo določeno v določbi 60. člena ZPIZ-1 je invalidnost I. kategorije pri zavarovancu podana, če gre pri njem za takšne spremembe v zdravstvenem stanju, da zaradi njih ni več zmožen za nobeno delo oziroma ni več zmožen za pridobitno delo. Takšno zdravstveno stanje pri tožniku ni bilo ugotovljeno, zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, ni utemeljen.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnikov sodelavec je s pomočjo lesenih moznikov širil cev za zrak, da bi jo lahko nasadil nazaj na stiskalnico za stole, pri čemer se je zračna odpihovalka sprožila in izstrelila lesene moznike, ki so zadeli tožnika. Tožena stranka je kršila pravila varnega dela, ker je dopuščala, da so delavci povečevali notranji presek cevi na neustrezen način. Zato je podana krivdna odgovornost prvotožene stranke za škodo, ki je nastala tožniku.
ugovor tretjega - predlog tretjega za odlog - varščina
Sodišče prve stopnje je prezrlo, da bi moralo višino varščine določiti ob uporabi splošne določbe iz drugega odstavka 39. člena ZIZ tako, da varščina ustreza vrednosti uveljavljene terjatve in ob upoštevanju osebnih in premoženjskih razmer tistega, ki jo je dolžan položiti (upoštevaje ob tem po potrebi tudi znesek predvidenih stroškov in škode, ki lahko upniku nastane zaradi odloga).
Predlagatelj (sindikat) in nasprotni udeleženec (javno podjetje) sta podpisnika podjetniške kolektivne pogodbe (PKP), ki v 11. členu določa, da bodo pogodbene stranke reševale kolektivne delovne spore na miren način. Postopek za mirno reševanje spora o pravici do plače, ki je predmet tega kolektivnega spora, je opredeljen v določbi 20. člena ZKolP. Predlagatelj v konkretnem primeru, skladno z navedeno določbo, pri nasprotnem udeležencu ni sprožil predpisanega postopka za mirno reševanje spora. Ker niso izpolnjene procesne predpostavke je potrebno predlog kot nedopusten zavreči.
Obstoja procesne predpostavke iz 20. člena ZKolP, torej pisnega predloga za pogajanja z obrazložitvijo, ne dokazuje sklicevanje v predlogu, da je predlagatelj „nekajkrat poskušal z vodilnimi nasprotnega udeleženca mirno rešiti nastali zaplet“, niti predložitev zapisnika sestanka, glede katerega niti ni trdil, da bi dokazoval predlog za pogajanja.