pooblastilno razmerje - napaka odvetnika - zunanje razmerje – notranje razmerje – fikcija umika tožbe – pravdni stroški
Stranka mora notranje razmerje s pooblaščencem reševati v okviru notranjega razmerja. Nobene podlage ni, da bi ga prenašala v zunanje razmerje z drugo pravdno stranko.
poprava zneska izvršilnih stroškov – popravni sklep – očitno napačni zapis stroškov postopka – napaka pri odmeri stroškov – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Tudi pri očitno napačnem zapisu stroškov postopka je mogoče izdati popravni sklep, vendar mora biti iz obrazložitve jasno razvidno, da pri tem ni šlo za napako pri odmeri stroškov (in torej za ponovno odločanje o stroških).
ZIZ člen 15, 17, 19, 20, 20.a, 21, 40, 40/7. ZPP člen 108.
predlog za izvršbo - verodostojnost izvršilnega naslova - pogoji za izvršljivost - dopolnitev predloga za izvršbo - zavrženje predloga za izvršbo
Ker je prvostopno sodišče utemeljeno dvomilo v verodostojnost listin, na podlagi katerih je upnik utemeljeval svoj predlog za izvršbo, je upnika v skladu s sedmim odstavkom 40. člena ZIZ v sklepu z dne 21. 3. 2013 pravilno pozvalo še na njihovo predložitev s pravilnim poukom o sankciji, če takemu pozivu ne bo sledil.
Upnik je dolžan ločeno specificirati višino stroškov, nastalih s posameznim opravilom, sodišče pa ni pooblaščeno, da bi o stroških odločalo in njihov nastanek ter višino preverjalo oziroma ugotavljalo po uradni dolžnosti - vezano je na zahtevek, ki mora biti specificiran, nastanek stroškov pa mora biti tudi dejansko izkazan. Sodišče na podlagi podatkov v spisu presodi le, ali je specificiran stroškovni zahtevek utemeljen ali ne, pri čemer mora biti v celoti spoštovano pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena.
V primeru nespecificirano priglašenih stroškov predloga za izvršbo upnik že trditvenega bremena v zvezi z njihovim nastankom ni zmogel, zato ni mogoča uporaba določbe 216. člena ZPP, ki predstavlja zgolj način ugotavljanja (zatrjevanih) pravno relevantnih dejstev v pravdnem postopku.
Upnik ni odvetnik, zato zanj ZOdvT, ki opredeljuje pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade, vendar največ 20,00 EUR, ne velja.
ZIZ člen 34, 165, 165/4, 168, 194, 194/3. Sodni red člen 300, 300/3.
izvršba na poslovni delež družbenika - ustavitev izvršbe - neuspešna prodaja - predlog za ponovno izvršbo - upoštevanje končnega učinka novega postopka - nadaljevanja izvršbe z novim sredstvom
Dovolitev ponovne izvršbe na poslovni delež dolžnika (enako na nepremičnine) ne nasprotuje določbam 34. člena ZIZ, zato je potrebno, glede na to, da je bila izvršba na poslovni delež družbenika (ker le ta tudi na tretji dražbi ni bil prodan) že pravnomočno ustavljena, predlog upnika z dne 11. 12. 2013 za ponovno izvršbo na ta delež družbenika šteti kot predlog za novo sredstvo izvršbe in o njem odločiti.
oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – blokada računov – poslovanje z izgubo – premoženjsko stanje družbe
Dejstvo, da ima upnik blokirane transakcijske račune, nedvomno kaže, da ima likvidnostne težave. Vendar zgolj to ni zadosten razlog za delno oprostitev plačila sodne takse. Prav tako poslovanje z izgubo samo po sebi ni dovolj za ugotovitev, da upnik sodne takse v višini 33,00 EUR, brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more v celoti plačati.
Napačno je upnikovo stališče, da bi ga sodišče na pomanjkljive trditve moralo opozoriti in od njega zahtevati, da jih dopolni oziroma, da bi manjkajoče podatke moralo dobiti po uradni dolžnosti. Ko je upnik v spis vložil izjavo o premoženjskem stanju, je bila njegova vloga popolna.
predlog za nadaljevanje izvršbe – isto izvršilno sredstvo – ne bis in idem – predlog za ponovni rubež premičnin – ustavitev izvršbe – umik predloga za izvršbo – upnikova neaktivnost – zamuda procesnega dejanja
Upnikov ponovni predlog za nadaljevanje izvršbe z izvršbo na premičnine je treba zavreči kot nedopusten, saj bi v nasprotnem primeru upnik obšel kogentno določbo 88. člena ZIZ o ustavitvi premičninske izvršbe v primeru njegove neaktivnosti.
prenehanje delovnega razmerja - odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna oblika - ustna izredna odpoved - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - sodna razveza
Tožnik je bil, na podlagi komuniciranja med tožnikovim pooblaščencem in pooblaščencem tožene stranke, lahko prepričan, da ga tožena stranka še vedno šteje za svojega delavca oziroma, da šteje, da je pri njej v delovnem razmerju. Tožnik je za to, da mu je tožena stranka dejansko zaključila delovno razmerje, izvedel šele s sprejemom obvestila ZZZS o neurejenosti obveznosti zdravstvenega zavarovanja. Zato tožniku ni možno očitati, da je tožbo vložil prepozno, saj jo je vložil pred iztekom 30-dnevnega roka, odkar je izvedel, da ni več v delovnem razmerju pri toženi stranki (3. odstavek 204. člena ZDR).
Tožniku bi pogodba o zaposlitvi v skladu s 75. členom ZDR lahko zakonito prenehala veljati le na enega od v zakonu predpisanih načinov. Med temi načini ni ustne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar je po zatrjevanju tožene stranke način, na katerega je prenehala tožnikova pogodba o zaposlitvi. Zato sta tožnikova pogodba o zaposlitvi in delovno razmerje nezakonito prenehala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0076980
ZZK-1 člen 243. SZ-1 člen 17, 17/1, 30, 30/1. OZ člen 190, 190/3.
izbrisna tožba – učinki izbrisne tožbe – vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo – stroški upravljanja in obratovanja – dolžnost lastnika
Z izbrisno tožbo se varujejo stvarnopravne pravice na nepremičnini, ne ustvarja pa obligacijskopravnih posledic, za katere se zavzema tožeča stranka.
Obveznost plačevanja stroškov stanovanja ni odvisna od vknjižbe lastninske pravice v zemljiški knjigi; tožeča stranka jo je prevzela z nakupom stanovanja, ne glede na to, ali je bila tudi v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica stanovanja ali ne oz. je bila kasneje iz zemljiške knjige izbrisana.
ZOdvT člen 21, 21/1. ZPP člen 154. ZST-1 člen 32, 32/3.
stroški postopka – odmera nagrade odvetniku – vrednost spornega predmeta – razširitev tožbenega zahtevka
Prvi odstavek 21. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) določa, da, če se odvetniške nagrade odmerjajo po vrednosti, se vrednost predmeta za njihovo odmero ugotavlja na način, določen v zakonu, ki ureja sodne takse, če s tem zakonom ni določeno drugače. Tretji odstavek 32. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) določa, da, če se spremeni vrednost predmeta postopka zaradi razširitve tožbenega zahtevka, se vzame kot vrednost za plačilo takse povečana vrednost.
Taksa, plačana za prvotno vrednost, se všteje v takso za povečano vrednost.
Prvostopno sodišče je pri odmeri pravdnih stroškov pravilno upoštevalo doseženi uspeh pravdnih strank.
ZIZ člen 17, 19, 19/1, 19/2, 24, 24/1. ZPP člen 190.
sprememba upnika - izvršilni naslov - izvršljivost sodne odločbe - čas nastanka izvršilnega naslova
Sodna odločba je izvršljiva, če je pravnomočna in je potekel rok za izpolnitev. Vendar pa to ne pomeni, da je izvršilni naslov izdan z dnem izvršljivosti odločbe, takrat odločba le pridobi izvršljivost, s tem pa tudi lastnost izvršilnega naslova. Izvršilni naslov kot tak pa je izdan pred tem.
Če sodišče druge stopnje spremeni odločitev sodišča prve stopnje, je izvršilni naslov vselej sodba sodišča prve stopnje in to z vsebino, kot jo da sodba sodišča druge stopnje.
stroški predloga za izvršbo – trditveno in dokazno breme – materialni stroški – priglasitev stroškov
Stranka je dolžna ločeno specificirati višino stroškov, nastalih s posameznim opravilom, sodišče pa ni pooblaščeno, da bi o stroških odločalo in njihov nastanek ter višino ugotavljalo po uradni dolžnosti - vezano je na zahtevek, ki mora biti specificiran, nastanek stroškov pa mora biti tudi dejansko izkazan.
Stroški dolžnikovih dolžnikov v zvezi z izjavo po 111. členu ZIZ ne predstavljajo izvršilnih stroškov, ki bi jih upnik dolžnikovima dolžnikoma povzročil neutemeljeno, saj upnik sploh ni predlagal, da dolžnikova dolžnika v določenem roku podata takšno izjavo.
Čeprav izkaz nevarnosti ni omejen na izkaz delovanja dolžnika ali tretjega, temveč zadostuje že verjeten izkaz nastale posledice same (zadostuje izkaz nevarnosti, ki obstaja zaradi zunanjih dejavnikov, neodvisno od ravnanja dolžnika v smeri preprečitve uveljavitve terjatve), mora biti ta vendarle izkazana konkretizirano.
odvetniška dejavnost – polovični delovni čas – starostna pokojnina – delna pokojnina – prijava v obvezno zavarovanje
Tožnik je bil ob dokončnosti odločbe zavarovan v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju za polni delovni čas. To pa pomeni, da mu delna pokojnina, skladno z drugim odstavkom 156. člena ZPIZ-1, za polovični delovni čas ne more biti priznana. Posledično tudi ni pravne podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku za odmero in izplačevanje delne starostne pokojnine, plačilo zamudnih obresti in povrnitev stroškov postopka.
odškodninska odgovornost delodajalca - zastaranje - nepremoženjska škoda - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - zaključek zdravljenja - subjektivni zastaralni roki - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Rok za zastaranje terjatev za povrnitev odškodnine za nepremoženjsko škodo začne teči, ko je bilo oškodovančevo stanje stabilizirano in končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Ni pomembno, da morebitni posamezni medicinski postopki oziroma ukrepi, za katere ni ugotovljeno realno pričakovanje, da bodo imeli za posledice spremembo oškodovančevega stanja, še niso zaključeni. Določena stopnja skrbnosti pa se zahteva tudi od oškodovanca samega: četudi ta za obseg škode morebiti ne ve, zastaranje prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni vestnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
Sodišče odredi upravitelju zapuščine, da opravi določena dela, s katerimi se odvrne škoda na delu zapuščine. Naloge skrbnika zapuščine in upravitelja zapuščine so različne.
Določba 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 je specialne narave v razmerju do splošnih pojmov in ne vsebuje pogoja glede doseganja določene višine dohodka. Drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1 določa, da se obvezno zavaruje družbenik iz zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Takšna situacija je bila podana v spornem obdobju, ko je tožnik postal družbenik in sočasno tudi poslovodna oseba družbe, ni bil pa zavarovan na drugi podlagi, saj je bil uživalec invalidske pokojnine. Toženka je zato z izpodbijanima odločbama utemeljeno ugotovila lastnost zavarovanca na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1.
V skladu s 7. členom ZPIZ-1 nastane zavarovalno razmerje na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Pravno razmerje v konkretnem primeru je nastalo, ko se je tožnik vpisal v poslovni register kot družbenik in poslovodna oseba d.o.o.
Ugotovljena 100 % telesna okvara in pridobljena pravica do invalidnine ne vpliva na nastalo razmerje in na samo lastnost zavarovanca.
Predlagatelj (sindikat) in nasprotni udeleženec (javno podjetje) sta podpisnika podjetniške kolektivne pogodbe (PKP), ki v 11. členu določa, da bodo pogodbene stranke reševale kolektivne delovne spore na miren način. Postopek za mirno reševanje spora o pravici do plače, ki je predmet tega kolektivnega spora, je opredeljen v določbi 20. člena ZKolP. Predlagatelj v konkretnem primeru, skladno z navedeno določbo, pri nasprotnem udeležencu ni sprožil predpisanega postopka za mirno reševanje spora. Ker niso izpolnjene procesne predpostavke je potrebno predlog kot nedopusten zavreči.
Obstoja procesne predpostavke iz 20. člena ZKolP, torej pisnega predloga za pogajanja z obrazložitvijo, ne dokazuje sklicevanje v predlogu, da je predlagatelj „nekajkrat poskušal z vodilnimi nasprotnega udeleženca mirno rešiti nastali zaplet“, niti predložitev zapisnika sestanka, glede katerega niti ni trdil, da bi dokazoval predlog za pogajanja.