konkurenčna prepoved - konkurenčno ravnanje - izključitev iz zadruge - zadružna pravila - članstvo v zadrugi
Konkurenčna kršitev je vsako ravnanje zadružnika, ki je konkurenčno dejavnosti tožene stranke. Ob tem, da se tožena stranka ukvarja s posredništvom pri prodaji živih živali, je dogovarjanje zadružnika (tožeče stranke) o odkupu živine za tretjo osebo, na terenu, na katerem se z odkupom živine ukvarja tožena stranka, predstavlja konkurenčno ravnanje toženi stranki.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179. ZVZD člen 15, 24.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnik se je poškodoval pri delu pri toženi stranki, ko so imeli tehnološke težave na stroju mikser 3, saj se zmesi niso pravilno obdelale in so padale v jašek. Ta tehnološka napaka je bila nenadna in na tleh je bila velika količina gumene zmesi, ki jo je bilo potrebno odstraniti. Običajen postopek je bil tak, da so gumeno zmes nalagali na krpe in jo tako odstranjevali. Tožnik je hotel sodelavcu prinesti krpe. Ker je bilo na tleh veliko zmesi, je moral preko nje. To je storil tako, da se je držal komandne omarice za ekstruder, vendar mu je pri zadnjem koraku spodrsnilo in je padel na tla ter si poškodoval roko. Tožena stranka delavcem ni dala navodil, kako ukrepati in ravnati v primeru takšnega tehnološkega zastoja. Opisan načini dela pri toženi stranki je bil, kljub temu da ta zatrjuje, da ni pravilen, stalna praksa. Tožena stranka bi morala pripraviti navodila za tak izreden primer, saj ni dovolj le navodilo, da se po gumeni zmesi ne hodi, glede na to, da je je bilo toliko, da je ni bilo mogoče sproti odstranjevati. Zato je podana krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavani škodni dogodek.
plačilo sodne takse – zavezanec za plačilo - izvedenec
To pomeni, da je taksni zavezanec tudi tisti, ki ni stranka postopka, torej tudi izvedenec v primeru, če predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja.
ZDSS-1 člen 43, 43/2. ZDR-1 člen 75. ZIZ člen 270, 270/1.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - prenos dejavnosti - sprememba delodajalca
Verjetnost obstoja terjatve zoper drugo toženo stranko bi bila izkazana le v primeru, če bi tožnik za verjetno izkazal, da je zaradi prenosa dejavnosti od prve tožene stranke na drugo toženo stranko prišlo do spremembe delodajalca v smislu določbe 75. člena ZDR-1. Vendar pa tožnik v tej fazi postopka te verjetnosti še ni izkazal. Zato predlog za izdajo začasne odredbe (prepoved razpolaganja z nepremičnino in prepoved razpolaganja s sredstvi na transakcijskih računih) ni utemeljen.
URS člen 23. ZIZ člen 15, 46, 46/3, 147, 147/1. ZPP člen 11, 11/1, 154, 154/1, 156, 165, 165/1.
odgovornost dolžnikovega dolžnika za opuščeno odtegnitev zapadlih obveznosti - zloraba procesnih pravic in sodnega varstva
Pravilno je upnikovo stališče, da za odgovornost po prvem odstavku 147. člena ZIZ ni bistveno, ali je dolžnikov dolžnik opustil izplačilo namerno. Ko je dolžnikov dolžnik s strani sodišča prejel obvestilo, da je bil predlogu priložen izvršilni naslov, se od njega zahteva, da se ravna po zakonskem določilu tretjega odstavka 46. člena ZIZ in izplača vse zapadle obveznosti, za katere je bila dovoljena izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet.
Upnik napada sklep le zaradi 0,45 EUR(1), kar je zanemarljiv znesek glede na celotno izterjevano obveznost, s čimer zlorablja sodno varstvo. Vložitev pritožbe je usmerjena le v povzročanje stroškov postopka, ki so hkrati tudi v izdatnem nesorazmerju z vrednostjo predmeta pritožbe.
Pravico do sodnega varstva zlorablja tisti, ki jo uporablja, ne da bi imel od tega kakšno otipljivo korist.
SPZ člen 92. ZPP člen 12, 318. OZ člen 583. ZIZ člen 272.
zamudna sodba - neobrazložen odgovor na tožbo - odločitev brez naroka - prava neuka stranka - brezplačna pravna pomoč - izpraznitev stanovanja - posest – prekarij – začasna odredba
Kljub jasnim napotkom glede zahtevane vsebine odgovora na tožbo, toženec o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka ni podal nikakršnih navedb, zato njegove vloge ni mogoče šteti kot odgovor na tožbo.
Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči je ločen od pravdne zadeve, zaradi katere naj se brezplačna pravna pomoč dodeli, toženec je imel v tistem postopku na voljo tudi ustrezna pravna sredstva. Pravica do brezplačne pravne pomoči ni absolutna, nobene ovire ni, da pravdno sodišče obravnava tudi laične vloge. Mora pa stranke, ki so pravni laiki, opozoriti na uporabo procesnih pravic po 12. členu ZPP.
Posest ni le neposredna dejanska oblast nad stvarjo. Ni potrebno, da posestnik stanovanja in pripadajočih prostorov v stanovanju dejansko živi; za posestnika se šteje tudi, če ima v prostorih svoje stvari.
ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 112, 112/2, 343, 343/2, 346, 346/1.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Sodišče druge stopnje je ob preizkusu upnikove pritožbe ugotovilo, da je pritožba prepozna, saj je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo. Navedeno je narekovalo zavrženje upnikove prepozne pritožbe.
S svojim nedovoljenim ravnanjem je tožnik povzročil zgolj to, da se je hišni pripor spremenil v pripor, kar pomeni, da ni upravičen do odškodnine za povečano škodo, ki mu je nastala zaradi pripora, je pa upravičen do odškodnine, ki bi jo imel zaradi škode, ki bi mu jo povzročil hišni pripor v času od 18. 5. 2009 do 18. 8. 2009, v katerem bi bil, če ne bi kršil določil o hišnem priporu.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0058618
URS člen 23, 23/1, 125. ZIZ člen 108, 108/1, 108/2, 239, 240, 240/1, 241, 243. ZPP člen 319, 319/2.
zavarovanje z zastavno pravico – izoliran zemljiški dolg – zemljiško pismo – zastavna pravica na vrednostnem papirju – res iudicata – že pravnomočno razsojena stvar – oblike zavarovanja – premičnina – prisilna zastavna pravica – razlika med izvršbo in zavarovanjem – pravica do učinkovitega sodnega varstva – pravni interes – nedopustnost zavarovanja
ZIZ ne omogoča zavarovanja na terjatvah.
Ker gre za izoliran zemljiški dolg, zemljiški dolg ne pomeni obstoja pravice dolžnika, na kateri bi bila lahko ustanovljena zastavna pravica.
ZIZ omogoča pridobitev prisilne zastavne pravice tako v postopku izvršbe kot v postopku zavarovanja. Razlika med obema postopkoma je le v tem, da postopek izvršbe upniku omogoča tudi poplačilo, medtem ko ima postopek zavarovanja na prvem mestu stvarnopravno zavarovanje.
zamudna sodba - obveznost plačila - plača - plačilo za delo
Tožena stranka tožnici ni izplačala plače za vtoževano obdobje niti stroškov za prehrano in prevoz in niti regresa za letni dopust za sporno leto, zato je tožbeni zahtevek na plačilo vtoževanih zneskov utemeljen. S pritožbenimi navedbami, s katerimi tožena stranka zatrjuje, da tožnici ne dolguje ničesar, niti plače niti stroškov za prehrane in prevoz niti regresa za sporno leto, ker naj tožnica v tem obdobju ne bi bila več zaposlena pri toženi stranki, tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zamudne sodbe iz tega pritožbenega razloga ni mogoče izpodbijati (2. odstavek 338. člena ZPP). Zato pritožbeno sodišče pritožbenih navedb, s katerimi se uveljavlja nedovoljeni pritožbeni razlog, ni presojalo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Večkratne opustitve dolžne kontrole prometa znotraj avtobusne postaje, ko je tožnik opravljal delo na delovnem mestu dispečer, zaradi katerih je prišlo do izpada evidence posameznih postajnih dogodkov (prihodov in odhodov avtobusov) v prometni dnevnik in zaradi tega do izpada dohodka, ker prevozniki avtobusov, katerih prihod in odhod ni bil evidentiran, niso plačali postajnih dogodkov v skladu z veljavnim cenikom, predstavljajo kršitve pogodbenih oz. drugih delovnih obveznosti in s tem utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Do poškodbe, v posledici katere tožnik v tem sporu vtožuje odškodnino, je prišlo, ko je tožnik pri privijanju reducirnega ventila z ročnim ključem začutil bolečino v področju desne nadlahti. Privijanje oziroma odvijanje ventila z viličastim ključem ali pa gedorami ni dejavnost, pri kateri bi bila nevarnost nastanka škode velika. Gre za opravilo, ki se opravlja praktično v vsakem gospodinjstvu (ventili pri vodovodni napeljavi, menjava plinske jeklenke ipd.) in iz katerega ne izhaja povečana nevarnost za nastanek škode. Zato ni podana objektivna odgovornost tožene stranke za obravnavano nezgodo pri delu.
Tožena stranka je poskrbela za varno opravljanje dela na delovnem mestu monter armatur, ki ga je zasedal tožnik. Prav tako je tožena stranka pri razporeditvi tožnika na navedeno delovno mesto upoštevala odločbo ZPIZ o priznani III. kategoriji invalidnosti in pravice, ki jih je tožnik pridobil v zvezi z omejitvami pri delu. Zato ni podana krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavani škodni dogodek.
vzročna zveza med poškodbo in obsegom škode - osebno stanje oškodovanca - nepremoženjska škoda - telesne bolečine
Povzročitelj škode se ne more razbremeniti odgovornosti za škodo, pogojeno z osebnim stanjem oškodovanca; ne glede na to, ali je oškodovančevo stanje razlog za večji obseg škode ali posamezno pojavno obliko škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0075595
ZMZPP člen 19, 20. ZUKS člen 19, 20. ZOR člen 400, 1035, 1040. UZITUL člen 19, 22b. ZPP člen 29.
pogodba o bančnem depozitu – odgovornost za devizne vloge varčevalcev – zastaranje – pretrganje zastaranja – uporaba slovenskega prava – vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ – tek obresti – prepoved anatocizma
Okoliščina, da je bil depozit položen pri podružnici prve toženke v Zagrebu, nima takšnega pomena, da bi ob upoštevanju drugih predhodno izpostavljenih relevantnih dejstev na podlagi 20. člena ZMZPP lahko utemeljila zaključek o tesnejši povezanosti vtoževanega zahtevka s hrvaškim pravom v primerjavi s slovenskim.
Spore med posameznimi varčevalci in drugo toženko iz sklenjenih pogodb o bančnem denarnem depozitu je treba reševati ob upoštevanju splošnih pravil obligacijskega prava, in sicer določbe ZOR o bančnem denarnem depozitu ter splošnih pravil o odgovornosti družbe za obveznosti iz pravnih poslov, ki jih je sklenila njena podružnica.
Ker je imelo pripisovanje obresti enak učinek kot njihovo plačilo, se je s takšnim ravnanjem prve toženke zastaranje pretrgalo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078740
ZDen člen 5, 54, 54/1, 56, 56/1. ZIKS člen 145, 145č. ZPSP člen 3. ZNP člen 26, 26/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije člen 30, 30/5, 32.
vrnitev zaplenjenega premoženja - dokazni sklep - pravna podlaga podržavljenja - zahtevek za vrnitev premoženja - vprašanje pristojnosti – uporaba zakona - Odlok AVNOJ - prenos lastninske pravice na državo - ničnost odločbe – pravno nasledstvo – inštrukcijski rok
Pravna podlaga podržavljenja je tisto odločilno vprašanje, od katerega je odvisna tudi pravna podlaga zahtevka za vrnitev premoženja in s tem tudi pristojnost sodišča.
Kasnejša zaplemba premoženja v kazenskem postopku ni pravno upoštevna, če je pred tem premoženje prešlo v državno last na podlagi zakona.
višina odškodnine - nepremoženjska škoda - poškodbe skočnega sklepa in stopala - psihopatološke posledice - načelo individualizacije - objektivna pogojenost višine odškodnine - renta - zamudne obresti od nepremoženjske škode - materialna škoda – sprememba tožbe – sklep o dovolitvi spremembe tožbe
Pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo pri poškodbi skočnega sklepa in stopala v konkretnem primeru ustreza znesku 57 povprečnih neto plač.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - zahteva po predlaganju dokazov - substanciranost dokaznih predlogov - zaslišanje strank - zaslišanje prič
Za izvedbo dokaza z zaslišanjem priče je sicer pomembno, da stranka navede podatke, ki so pomembni za njeno identifikacijo, vendar pa gre pri zahtevi po predlaganju dokazov iz 61. člena ZIZ za procesnopravno in ne materialnopravno vprašanje, ki mu je dolžnik s predlaganimi dokazi zadostil.
Za uveljavitev zahtevka za plačilo odškodnine bi moral upnik podati relevantna dejstva, iz katerih bi izhajalo, v čem je dolžnik prekršil in katero pogodbo, kaj predstavlja upnikovo škodo, ki je zaradi tega dolžniku nastala in vzročno zvezo, ter še morebiten postopek, ki ga je upnik sprožil za uveljavitev terjatve. Z računom odškodninska terjatev ni dokazana.