SPZ člen 92. ZPP člen 12, 318. OZ člen 583. ZIZ člen 272.
zamudna sodba - neobrazložen odgovor na tožbo - odločitev brez naroka - prava neuka stranka - brezplačna pravna pomoč - izpraznitev stanovanja - posest – prekarij – začasna odredba
Kljub jasnim napotkom glede zahtevane vsebine odgovora na tožbo, toženec o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka ni podal nikakršnih navedb, zato njegove vloge ni mogoče šteti kot odgovor na tožbo.
Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči je ločen od pravdne zadeve, zaradi katere naj se brezplačna pravna pomoč dodeli, toženec je imel v tistem postopku na voljo tudi ustrezna pravna sredstva. Pravica do brezplačne pravne pomoči ni absolutna, nobene ovire ni, da pravdno sodišče obravnava tudi laične vloge. Mora pa stranke, ki so pravni laiki, opozoriti na uporabo procesnih pravic po 12. členu ZPP.
Posest ni le neposredna dejanska oblast nad stvarjo. Ni potrebno, da posestnik stanovanja in pripadajočih prostorov v stanovanju dejansko živi; za posestnika se šteje tudi, če ima v prostorih svoje stvari.
Zaznamba izvršljivosti terjatve je v 245. členu ZIZ predpisana kot kumulativni pogoj za nastop učinka z možnostjo izvršbe proti novemu lastniku zastavljene nepremičnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Večkratne opustitve dolžne kontrole prometa znotraj avtobusne postaje, ko je tožnik opravljal delo na delovnem mestu dispečer, zaradi katerih je prišlo do izpada evidence posameznih postajnih dogodkov (prihodov in odhodov avtobusov) v prometni dnevnik in zaradi tega do izpada dohodka, ker prevozniki avtobusov, katerih prihod in odhod ni bil evidentiran, niso plačali postajnih dogodkov v skladu z veljavnim cenikom, predstavljajo kršitve pogodbenih oz. drugih delovnih obveznosti in s tem utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starši - nosečnost
Tožnica je kot noseča delavka v času podaje sporne izredne odpovedi uživala posebno varstvo pred odpovedjo v smislu določb 115. člena ZDR-1, po katerem v času nosečnosti delavki ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca, razen če v primeru razlogov za izredno odpoved ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca predhodno soglasje poda inšpektor za delo. Za zakonitost odpovedi je torej potrebno predhodno soglasje inšpektorja za delo, kar pomeni, da mora biti pridobljeno pred podajo izredne odpovedi in ne zadostuje, da delodajalec poda le predlog za izdajo soglasja. Ker v obravnavani zadevi tožena stranka pred podajo izredne odpovedi ni pridobila predhodnega soglasja inšpektorja, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz razloga po 8 alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, že iz tega razloga nezakonita.
Zakon loči pristojnost odločanja o predlogu za izdajo predhodne odredbe glede na fazo konkretnega postopka, in sicer je odločilnega pomena za razmejitev pravnomočnost sklepa o ugovoru. Po izdaji sodbe (s katero se sklep o izvršbi vzdrži v veljavi ali se razveljavi), vse dokler ta ne postane izvršljiva po 1. odstavku 256. člena ZIZ, je pristojno za odločanje o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje, to je izvršilno sodišče.
Tožena stranka je v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici očitala, da je neupravičeno sklenila prodajno pogodbo za novo motorno vozilo, prodajno pogodbo ožigosala ter v rubriki podpis kupca pogodbo tudi podpisala. Tožnica ni bila upravičena sama skleniti posla (nakup avtomobila) niti je ni zakoniti zastopnik tožene stranke pooblastil za nakup. Z opisanim ravnanjem je kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, njeno ravnanje pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja goljufije po 211. členu KZ-1, poneverbe po 209. členu KZ-1 in ponarejanja listin po 251. členu KZ-1. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
višina odškodnine - nepremoženjska škoda - poškodbe skočnega sklepa in stopala - psihopatološke posledice - načelo individualizacije - objektivna pogojenost višine odškodnine - renta - zamudne obresti od nepremoženjske škode - materialna škoda – sprememba tožbe – sklep o dovolitvi spremembe tožbe
Pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo pri poškodbi skočnega sklepa in stopala v konkretnem primeru ustreza znesku 57 povprečnih neto plač.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - zahteva po predlaganju dokazov - substanciranost dokaznih predlogov - zaslišanje strank - zaslišanje prič
Za izvedbo dokaza z zaslišanjem priče je sicer pomembno, da stranka navede podatke, ki so pomembni za njeno identifikacijo, vendar pa gre pri zahtevi po predlaganju dokazov iz 61. člena ZIZ za procesnopravno in ne materialnopravno vprašanje, ki mu je dolžnik s predlaganimi dokazi zadostil.
delitev stvari v solastnini - vrednost nepremičnin - dokazna ocena - cenitev - vrednotenje nepremičnin – izvedensko mnenje
Če se ugotovitve izvedencev glede bistvenih vprašanj razlikujejo, je treba nasprotja odpraviti oziroma razčistiti po postopku, kot ga določa 254. člen ZPP. Če sodišče cenitev enega od izvedencev oceni kot pravilno in prepričljivo, pa mora razloge za svojo oceno v obrazložitvi odločbe pojasniti.
Izraz „stroški rušenja“ je zelo splošen; rušenje objektov zajema več faz, med drugim je povsem logično, da se po opravljeni fazi rušenja material odpelje s parcele.
Glede na okoliščine odstrela, tožniku ni mogoče očitati, da je kršil pravilnik, ker je v nasprotju z navodili lovovodje uplenil merjasca. Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je šlo namreč za sanitarni odstrel. Ta izredni poseg v populacijo divjadi pa je v določenih okoliščinah dopusten.
povrnitev škode – denarna odškodnina – nepremoženjska škoda – povrnitev bodoče škode – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Odškodnina za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti se lahko prisodi le izjemoma, in sicer če so te močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja ali če to opravičujejo posebne (neobičajne) okoliščine.
Za uveljavitev zahtevka za plačilo odškodnine bi moral upnik podati relevantna dejstva, iz katerih bi izhajalo, v čem je dolžnik prekršil in katero pogodbo, kaj predstavlja upnikovo škodo, ki je zaradi tega dolžniku nastala in vzročno zvezo, ter še morebiten postopek, ki ga je upnik sprožil za uveljavitev terjatve. Z računom odškodninska terjatev ni dokazana.
Konfliktno situacijo je povzročil toženec, ki je sprožil prepir s tožnikovo družbo. Ob dejstvu, da je toženec s strelom iz pištole predhodno smrtno ranil tožnikovega brata in nato ustrelil še tožnika v hrbet, ko je bežal pred tožencem iz lokala in slednji ni bil v ničemer ogrožen (pri čemer je v tistem dogajanju s streli iz pištole toženec ranil še dve osebi), tožnikov soprispevek k utrpljeni škodi ni mogel biti večji od 10 %.
Določbe 3. in 4. točke 316. člena OZ ne pridejo v poštev, ko se ugovarja v pobot terjatev za enako škodo oz. ko sta obe terjatvi nastali z namerno povzročitvijo škode oz. se obe terjatvi nanašata na škodo, storjeno z okvaro zdravja ali s povzročitvijo smrti.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179. ZVZD člen 15, 24.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnik se je poškodoval pri delu pri toženi stranki, ko so imeli tehnološke težave na stroju mikser 3, saj se zmesi niso pravilno obdelale in so padale v jašek. Ta tehnološka napaka je bila nenadna in na tleh je bila velika količina gumene zmesi, ki jo je bilo potrebno odstraniti. Običajen postopek je bil tak, da so gumeno zmes nalagali na krpe in jo tako odstranjevali. Tožnik je hotel sodelavcu prinesti krpe. Ker je bilo na tleh veliko zmesi, je moral preko nje. To je storil tako, da se je držal komandne omarice za ekstruder, vendar mu je pri zadnjem koraku spodrsnilo in je padel na tla ter si poškodoval roko. Tožena stranka delavcem ni dala navodil, kako ukrepati in ravnati v primeru takšnega tehnološkega zastoja. Opisan načini dela pri toženi stranki je bil, kljub temu da ta zatrjuje, da ni pravilen, stalna praksa. Tožena stranka bi morala pripraviti navodila za tak izreden primer, saj ni dovolj le navodilo, da se po gumeni zmesi ne hodi, glede na to, da je je bilo toliko, da je ni bilo mogoče sproti odstranjevati. Zato je podana krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavani škodni dogodek.
OZ člen 365. ZIZ člen 9, 9/8, 11, 178, 178/4. ZPP člen 346, 346/1.
odlog izvršbe na predlog upnika - več upnikov - pristopljene zadeve - soglasje vseh upnikov - pritožba zoper odredbo - pretrganje zastaranja - nepopolna pritožba - nova ugotovitev vrednosti nepremičnine - načelo hitrosti
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno in v sodni praksi že uveljavljeno stališče, da se mora v tej fazi postopka (ko gre za procesna dejanja, ki se nanašajo že neposredno na prodajo nepremičnine) s predlogom za odlog izvršbe upnika iz ene zadeve strinjati vsak posamezen upnik tako iz vodilne kot iz pristopnih zadev, saj bi z ugoditvijo predlogu za odlog izvršbe enega upnika prišlo tudi do odloga prodaje nepremičnine.
Dolžniki dokaznemu pravilu iz četrtega odstavka 178. člena ZIZ za ponovno ugotavljanje vrednosti nepremičnine niso zadostili. Dolžniki bi morali v navedenem roku najkasneje osem dni pred prodajnim narokom ne le predložiti mnenje sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine, temveč z njim tudi verjetno izkazati precejšnjo spremembo vrednosti nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje.
Rok za vložitev predloga, s katerim stranka poskusi na posebej predpisan način omajati že pravnomočno ugotovljeno vrednost nepremičnine, ki je predmet izvršbe, in doseči njeno spremembo oz. ponovno (drugačno) ugotovitev te vrednosti, je po presoji sodišča druge stopnje v skladu z načelom hitrosti izvršilnega postopka (11. člen ZIZ) prekluziven.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0075595
ZMZPP člen 19, 20. ZUKS člen 19, 20. ZOR člen 400, 1035, 1040. UZITUL člen 19, 22b. ZPP člen 29.
pogodba o bančnem depozitu – odgovornost za devizne vloge varčevalcev – zastaranje – pretrganje zastaranja – uporaba slovenskega prava – vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ – tek obresti – prepoved anatocizma
Okoliščina, da je bil depozit položen pri podružnici prve toženke v Zagrebu, nima takšnega pomena, da bi ob upoštevanju drugih predhodno izpostavljenih relevantnih dejstev na podlagi 20. člena ZMZPP lahko utemeljila zaključek o tesnejši povezanosti vtoževanega zahtevka s hrvaškim pravom v primerjavi s slovenskim.
Spore med posameznimi varčevalci in drugo toženko iz sklenjenih pogodb o bančnem denarnem depozitu je treba reševati ob upoštevanju splošnih pravil obligacijskega prava, in sicer določbe ZOR o bančnem denarnem depozitu ter splošnih pravil o odgovornosti družbe za obveznosti iz pravnih poslov, ki jih je sklenila njena podružnica.
Ker je imelo pripisovanje obresti enak učinek kot njihovo plačilo, se je s takšnim ravnanjem prve toženke zastaranje pretrgalo.
Pri presoji, ali je bilo ravnanje državnega organa protipravno, je treba izhajati iz narave njegovega dela, tako vsaka zmotna uporaba materialnega prava in kršitev določb pravdnega postopka še ne pomeni protipravnega ravnanja.