Prisilna narava določb o privatizaciji bivših družbenih stanovanj ne izključuje možnosti, da se pogodbenika glede formiranja kupnine ali načina plačila sporazumeta tudi drugače.
sposobnost biti stranka v postopku (ministrstvo) - vojaško stanovanje - razpolaganje s stanovanji v času moratorija - izpraznitev stanovanja
Tožeča stranka je Republika Slovenija, ne pa Ministrstvo za obrambo. Ta dostavek k imenovanju tožeče stranke je brez pomena, služi lahko le evidenčnim potrebam tožeče stranke. Ministrstvo je namreč le organ države. Ni pravna oseba in zato praviloma ne more biti pravdna stranka. Izjeme, ki jih določa 77. čl. ZPP, v tej zadevi niso podane.
priče - oprostitev pričevanja - postopek proti mladoletniku
Zagovornica meni, da je bil postopek kršen v tem, da je bila prečitana, sicer v soglasju s strankami, izpovedba privilegirane priče, ki bi morala biti povabljena na glavno obravnavo, pri čemer se sme njena izpovedba prečitati zgolj z njenim pristankom... Očitek kršitve določb postopka v zvezi z izvajanjem dokaza z branjem izpovedbe kot priče zaslišanega očeta starejšega mladoletnika A.M. ni podan. Iz njegove izpovedbe sledi, da je bil zaslišan kot roditelj o osebnih razmerah in lastnostih navedenega mladoletnika, pri čemer skladno z določbo 455.čl. ZKP oprostitev pričevanja ni podana, sicer pa izpovedba navedene priče ni v zvezi z dokaznim postopkom glede kaznivih dejanj, ki se očitajo obsojencu R.D.
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in strah.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Po še vedno veljavnem stališču iz maja 1987 velja, da tečejo zamudne obresti od pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje, s katero je bila odškodnina odmerjena. Tako stališče je bilo sprejeto v času enormne inflacije, zaradi katerih so se cenovne razmere upoštevale v času odločanja (in ne v času, ko je bila tožba vložena oziroma ko je bil tožbeni zahtevek postavljen). Tak način odmere odškodnin za nepremoženjsko škodo pove sam zase, zakaj se niso mogle dosojati še posebne obresti za čas pred tem. Se je pa v okviru že navedenega načelnega mnenja upošteval pri določanju višine pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo tudi čas od nastanka škode do izdaje sodbe, kadar sta dolžina čakanja na satisfakcijo in druge okoliščine primera to opravičevali.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND 1945) člen 3, 3-3, 3-4, 3-6, 3-7.
kazniva dejanja zoper narod in državo - vojni zločin - pripadnik domobrancev - pripadnik MVAC - organiziranje tolpe za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.čl. ZKND
Obs. M.S. se očita pobeg na Koroško in skrivanje po vrnitvi. V tem opisu niso podani znaki kaznivega dejanja po 7.tč. 3.čl. ZKND, saj to dejanje stori tisti, "kdor organizira oborožen upor ali v njem sodeluje ali organizira oborožene tolpe ali njihov vpad na ozemlje države z namenom vršiti kako dejanje iz 2.čl. tega zakona, ali kdor zapusti kraj svojega bivališča in vstopi v skupino, oboroženo ali organizirano za taka dejanja.
upravljanje investicijskih skladov in pooblaščene investicijske družbe - nadzor nad poslovanjem - ukrepi Agencije - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - razlogi za odvzem dovoljenja - naložbe investicijskih skladov - prepoved naložb v določene pravne osebe - prva prodaja vrednostnih papirjev - zastava vrednostnih papirjev
V kakšne oblike naložb lahko investicijski skladi naložijo svoja sredstva, določa 93. člen ZISDU, 99. člen ZISDU pa določa, v katerih pravnih osebah jih ne smejo imeti.
Borzno posredniška družba ali banka (pooblaščenec), ki na predlog zainteresirane osebe za vpis javno ponujenih vrednostnih papirjev to stori, veljavno zaveže pooblastitelja (izdajatelja vrednostnih papirjev). S tem je posel prodaje in nakupa vrednostnih papirjev v smislu 3. alinee 109. člena ZISDU sklenjen, in sicer, če do konkretnega vpisa pogoj uspešnosti javne ponudbe iz 1. odstavka 24. člena ZTVP še ni bil izpolnjen, z razveznim pogojem njegove neizpolnitve v roku iz 23. člena ZTVP, če pa je že bil izpolnjen pa nepogojno.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - preživnina - določitev višine preživnine - možnosti staršev in potrebe otrok
Presoja višine preživnine, določene glede na možnosti staršev in potrebe otroka - srednješolca.
Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 44. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 87 o sindikalni svobodi in in varstvu sindikalnih pravic člen 3. ZOR člen 324. ZDIOD člen 3. ZPP (1977) člen 393, 395, 395/1.
pričetek teka zamudnih obresti - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - pavšalna odškodnina - delovno razmerje pri delodajalcu - izplačilo bruto zneska
Sodišče bi moralo tožnici glede na določbo prvega odstavka 44. člena kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije, kjer je določeno, da delavcu pripada pavšalna odškodnina, ki znaša pet izplačanih povprečnih osebnih dohodkov v podjetju, kadar je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je bil nezakonito uvrščen med presežke delavcev, ali da mu je delovno razmerje prenehalo na nezakonit način, pavšalno odškodnino priznati v bruto znesku.
Delovnopravno pavšalna odškodnina, kot jo pozna kolektivno dogovarjanje, predstavlja institut delovnega prava "sui generis". Stranke kolektivne pogodbe se lahko glede na določbe konvencije št. 87 Mednarodne organizacije dela in zakona o delovnih razmerjih prosto dogovarjajo in samostojno oblikujejo pravno obliko, vrsto, višino in pogoje odškodnine, katere namen je preprečevati nezakonita ravnanja delodajalcev pri ugotavljanju presežkov delavcev oziroma prenehanjih delovnih razmerij. Podpis kolektivne pogodbe predstavlja poenotenje volj in hotenj glede odškodnine, ki jo izplača delodajelec delavcu za svoje nezakonite odločitve. In zato je, čeprav ne povsem v skladu s predpisi, ki sicer urejajo obligacijska razmerja, pavšalna odškodnina za nezakonitost, ki sicer pripada delavcu poleg reparacijskega in reitegracijskega zahtevka, v skladu s kolektivno voljo pogodbenih strank.
ZTPDR člen 61, 61/1, 62, 67, 67/3. ZPP (1977) člen 393.
disciplinski postopek - zahteva za uvedbo disciplinskega postopka - delovno razmerje pri delodajalcu - obličnost in njene sestavine - načelo objektivne identitete zahteve
Eden temeljnih postulatov postopka za ugotavljanje odgovornosti za kršitve delovnih obveznosti je načelo objektivne identitete zahteve pristojnega organa in odločbe disciplinskega organa. To pomeni, da se delavčeva odgovornost ugotavlja na podlagi v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka opisanega konkretnega dejanja, ne pa na podlagi nedoločnega opisa ravnanj ali zgolj citiranih pravnih predpisov (61. člen ZTPDR).
ZTPDR člen 73.ZOR člen 170, 170/1. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodinska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi
Po splošnih načelih je v prvem odstavku 170. člena zakona o obligacijskih razmerjih določeno, da za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja organizacija združenega dela (gospodarska družba), v kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba. Delavki tožene stranke ni mogoče očitati, da v danih okoliščinah ni ravnala tako, kot bi bilo treba, kar sta zaključili obe nižji sodišči, to pa pomeni, da tožena stranka tožniku tudi ni odškodninsko odgovorna.
delovno razmerje pri delodajalcu - plačilo razlike v plači - izredna pravna sredstva - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Revizija je, ob upoštevanju dejstva, da se lahko pred delovnimi in socialnimi sodišči odloča tako o sami pravici kot tudi o premoženjskem sporu, ne glede na vrednost spornega predmeta, dovoljena vedno takrat, ko gre za odločanje o sami pravici, če pa se odloča o premoženjskih vprašanjih, je treba njeno dovoljenost presojati v skladu z določbami ZPP. Šteje se, da je spor zaradi plačila razlike v plači premoženjski spor.
ZPP (1977) člen 351, 351/1, 393, 399. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - izredna pravna sredstva - vsebina revizija - nepopolna revizija
Predlog revizije, vložen dne 9.10.1998, čeprav neobrazložen, je vseboval vse sestavine, ki jih mora po zakonu obsegati, tj. navedbo sodbe (opr. št. Pdp 371/96 z dne 5.6.1998 Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani), revizijske razloge, revizijski predlog in podpis tožnikovega pooblaščenca. Ker je po izrecni določbi 1. odstavka 351. člena ZPP v zvezi s 399. členom ZPP šteti kot nepopolno le revizijo, ki ni podpisana ali za katero se ne more ugotoviti, katera sodba se z njo izpodbija - sodišče prve stopnje v omenjenih postopkovnih določbah ni imelo pooblastila pošiljati tožniku revizije z dne 9.10.1998 - ki je predstavljala popolno vlogo - v popravo.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - zahteva za uvedbo disciplinskega postopka - predpisane sestavine
Po določbi 1. odstavka 61. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89, 42/90 - ZTPDR), v zvezi z 29. členom pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti tožene stranke, morajo biti kršitve, ki so podlaga za uvedbo postopka pred disciplinskim organom, vsebinsko, časovno in pravno opredeljene. Predpisana oblika zahteve za uvedbo disciplinskega postopka je potrebna, ne samo zaradi individualizacije dejanja, temveč ker so na očitane kršitve vezane tudi druge pravne posledice (nadaljevanje in ponavljanje kršitev, zastaranje, načelo "ne bis in idem").
ZTPDR člen 15. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo člen 11. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - pogoji za prevzem delavca na delo v drugo organizacijo - sodni postopek - zmotna uporaba materialnega prava
V spornem primeru po mnenju revizijskega sodišča ni šlo za prevzem delavcev na delo v drugo organizacijo v smislu določb 15. člena ZTPDR oziroma 11. člena SKPG, kot to razloguje sodišče v izpodbijani sodbi. Iz dokumentacije v spisu ni razvidno, da bi tožena stranka v celoti ukinila dejavnosti čiščenja, oziroma dejavnost čuvanja, saj je na delu obdržala (po izvedenem postopku za ugotavljanje trajno presežnih delavcev) tako čistilce (3) kot tudi čuvaje (4). Ker tudi ni prenehala potreba po delu vseh delavcev določenega profila poklica, druga organizacija vseh delavcev profila čistilec oziroma čuvaj tudi ni mogla zaposliti, saj je bilo s pogodbo dogovorjeno, da bo prevzela samo nekatere od njih. To pa pomeni, da je tožena stranka z razporeditvijo določenih delavcev v drugo organizacijo lahko samo reševala njihov socialni položaj kot trajno presežnih delavcev, s tem, da jim je ponudila zaposlitev v drugi organizaciji. Gre torej za drugačen institut delovnega prava, kot prevzem na delo v smislu 15. člena ZTPDR.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - predhodni postopek - procesna predpostavka za sodno varstvo - dokončna odločba na drugi stopnji
Dokončna odločba na drugi stopnji reševanja spornega razmerja znotraj podjetja, je procesna predpostavka, to je pogoj, ki mora biti izpolnjen, da lahko delavec, nezadovoljen z odločbo, s tožbo sproži postopek pred sodiščem, pristojnim za delovne spore. Dokončna pa ne postane odločitev v primeru, če delavec ni uveljavil svojih pravic do vložitve zahteve za varstvo pravic ( 2.odst.83.čl.ZTPDR ).
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tudi če delavec glede na predpise ne more pridobiti pravic iz tega zavarovanja, to v vsakem primeru še ne pomeni, da ni mogel biti upravičeno odsoten z dela prav zaradi zdravstvenih razlogov. Nenadna sprememba v zdravstvenem stanju, ki bi tožniku preprečila polet z letalom za določen čas, bi kljub temu, da lahko niti ne bi šlo za tako spremembo, ki bi opravičevala priznanje bolniškega staleža, lahko posledično pomenila tudi upravičeno odsotnost z dela zaradi nezmožnosti vrnitve na delo iz zdravstvenih razlogov.
ZDSS člen 25. ZDR člen 89. ZPP-77 člen 354, 354/2-13, 373, 392, 395, 395/1.
dovoljenost revizije - zmotna uporaba materialnega prava - delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinski postopek - disciplinska odgovornost - posebne okoliščine kot pogoj za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja
Pogoj, da disciplinski organi delodajalca lahko izrečejo ukrep prenehanja delovnega razmerja je, da so v disciplinskem postopku ugotovljene posebne okoliščine (praksa zanje uporablja napačen pojem:
kvalifikatorne okoliščine), ki so določene v 89. členu ZDR, ureja pa jih tudi Pravilnik o delovnih razmerjih tožene stranke. Disciplinska organa teh okolišččin nista ugotavljala, sodišče prve stopnje jih tudi ni ugotavljalo, sodišče druge stopnje pa na to pomanjkljivost ni opozorilo. Zato je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno.
Revizijsko sodišče je zato spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. To sodišče je izvršitev izrečenega ukrepa prenehanja delovnega razmerja odložilo za čas enega leta.