povzročitev škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost imetnika nevarne stvari (delodajalca) - obratna nezgoda - oprostitev odgovornosti - dejanje oškodovanca - nepričakovanost dogodka - neprepričljivost posledic
Tožena stranka, na kateri je dokazno breme, kot sledi iz tretjega odstavka 177. člena ZOR, ni dokazala ne nepričakovanosti (ker je bilo pač ugotovljeno, da so pred nesrečo delali na krožni žagi tudi zidarji) ne nepreprečljivosti (ugotovljeno je bilo, da bi se dalo preprečiti dostop do uporabe žage z vgradnjo stikala, namestitvijo žage v lopo, ki bi se zaklepala, ipd.). Tako ni pogojev za zavarovančevo oziroma potem za toženkino oprostitev odgovornosti po drugem odstavku 177. člena ZOR.
Zastaralni rok pri odškodninskih terjatvah začne teči že od trenutka, ko je oškodovanec mogel izvedeti za vrsto in obseg škode (kar pomeni, da začetek teka tega roka ne more poljubno podaljševati v bodočnost na dogodek, ki je odvisen od njega). Povedano še drugače: tožnik za vložitev odškodninske tožbe 23.7.1996 ni potreboval kaj več podatkov (glede temelja to je še izvedeniško mnenje iz leta 1994) kot pa jih je navedel že v odškodninskem zahtevku leta 1993.
SZ člen 117, 126, 128, 128/2. Uredba o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA člen 1, 2, 2/1.
Zakonske določbe o privatizaciji se uporabljajo le za zasedena stanovanja, pa naj jih uporabljajo za prebivanje (nekdanji) imetnik stanovanjske pravice ali njegovi družinski člani. Drugačno razumevanje obravnavanega problema bi pomenilo zlorabo pravice do odkupa stanovanja, ki je pridržana le določenim osebam, ki so v določenem razmerju do stanovanja. Vsaka pravica ima namreč svoj namen, cilj in svojo družbeno, socialno funkcijo. Takšen namen in takšna funkcija sta "nad" pravico samo. Zato se je uveljavilo splošno sprejeto načelo civilnega (in ne samo tega) prava o prepovedi zlorabe pravic, ki jih sicer priznava ali ustanavlja zakon (na primer na obligacijskem področju - prvi odstavek 13. člena zakona o obligacijskih razmerjih, na stvarnopravnem - drugi odstavek 4. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, na civilnopravnem - 9. člen in tretji odstavek 3. člena ZPP).
Ni se mogoče strinjati z revizijskim stališčem, da je potrebno šteti pri privatizaciji tako imenovanih vojaških stanovanj, za kar gre v tej zadevi, kot prelomni trenutek uveljavitev uredbe, se pravi 8.1.1993. Ta uredba namreč ureja le izvedbo privatizacije (1. člen uredbe). Spričo pravne narave takšnega splošnega akta kot je uredba, same privatizacije tako ali tako ne bi mogla urejati. Privatizacijo ureja in s tem tudi pravico do odkupa stanovanja SZ (prvi odstavek 2. člena uredbe) in je tako potrebno uporabiti v takšnih primerih, kot je obravnavani, SZ. Uredba je le premaknila začetek teka rokov na datum njene uveljavitve in določila organe, ki izpeljejo privatizacijo, določila, da so sredstva, pridobljena s prodajo stanovanj, prihodek državnega proračuna, in kdo je zavezanec v denacionalizacijskem postopku za takšna stanovanja.
upravičenec do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - pravna podlaga za uveljavljanje denacionalizacije - jezikovna, logična, sistematična in namenska razlaga zakona
Vrhovno sodišče je izhajajoč iz logične, sistematične in namenske razlage na občni seji dne 22. in 23.6.1993 sprejelo pravno mnenje, da podlaga iz 5. člena ZDen velja le za tiste pravne posle, ki so bili sklenjeni v času veljavnosti predpisov, zajetih v 3. in 4. členu ZDen (Poročilo o sodni praksi VS RS, št. I/93).
Vrhovno sodišče je v obrazložitvi citiranega pravnega mnenja tudi navedlo, da ima ZDen značilnosti revolucionarnega zakona in je treba v izogib povzročanju novih krivic take zakone razlagati restriktivno. Utesnjujoča razlaga pa napeljuje na zaključek, da vsebuje 5. člen ZDen časovno omejitev.
Čeprav posel sam res ni nastal (podobno kot ne nastane pri odsotnosti pogodbene podlage po 52. členu ZOR - primerjaj - Cigoj: Komentar obligacijskih razmerij I, str. 206 in 207), terja varnost pravnega prometa, podobno kot v primerih 52. člena ZOR, da se ničnost obstoječe zapisane pogodbe izrečno ugotovi.
lastninjenje - oškodovanje družbenega premoženja - postopek revizije - družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), ki se ne lastnini po določbah ZLPP - ukrepi po členu 48c ZLPP
Ukrepa iz 48c člena ZLPP praviloma ni mogoče izreči proti podjetju, ki se ne lastnini po določbah ZLPP, ampak je s takšnim podjetjem samo kapitalsko povezano, ali od njega odvisno.
pripor - sklep o priporu pred vložitvijo zahteve za preiskavo
Ko še ni vložena zahteva za preiskavo, mora sklep o odreditvi pripora vsebovati opis dejanja, odgovarjajočo pravno opredelitev kaznivega dejanja (pravno kvalifikacijo) ter tudi okoliščine, ki opravičujejo utemeljenost suma, da je priprti storil kaznivo dejanje, saj je utemeljenost suma zakonski pogoj za odreditev pripora.
Ni sicer potrebno, da bi tudi izrek sklepa o odreditvi pripora, če je izdan pred vložitvijo zahteve za preiskavo oz. pred izdajo sklepa o preiskavi, vseboval opis kaznivega dejanja, vsekakor pa ga morajo vsebovati razlogi sklepa, v katerem morajo biti navedeni tudi razlogi, iz katerih izhaja utemeljenost suma, da je priprti storil kaznivo dejanje, seveda pa tudi razlogi, zakaj je pripor neogibno potreben bodisi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti, bodisi za odpravo ponovitvene nevarnosti, bodisi za uspešno izvedbo kazenskega postopka.
privatizacija stanovanj - razveljavitev pogodbe o odkupu stanovanja - napake volje - bistvena zmota - če ima bivši imetnik stanovanjske pravice v lasti stanovanjsko hišo v gradnji
Tožeča stranka je dokazala obstoj okoliščin iz prvega odstavka 61. člena ZOR. Za dejstvo, da je toženec skupni lastnik hiše v gradnji, v času sklepanja sporne prodajne pogodbe ni vedela. To dejstvo je odločilno, saj pogodbe s tožencem ne bi sklenila, če bi zanj vedela. K odklonitvi zahteve za prodajo stanovanja bi jo upravičeval drugi odstavek 128. člena SZ, k izpodbijanju že sklenjene pogodbe zaradi bistvene zmote pa jo upravičuje drugi odstavek 61. člena ZOR.
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, strah in skaženost.
Po določbi 3. točke 71. člena ZPP sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če je - med drugim - s pooblaščencem stranke v zakonu, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne. Po določbi 72. člena ZPP mora sodnik, ko zve za takšen razlog, prenehati s kakršnimkoli delom v tej zadevi.
ZPP (1977) člen 71, 71-5, 354, 354/2-2.ZSS člen 2.
izločitev sodnika v pritožbenem postopku - sodelovanje pri izdaji odločbe nižjega sodišča
Po določbi 2. člena zakona o sodniški službi (Ur. list RS, št. 19/94) pa mora sodnik vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost sojenja. Sodelovanje predsednika senata pri odločanju o pritožbi proti sodbi sodišča prve stopnje, čeprav je predhodno sestavil pogodbo med strankami spora, je prekršilo tudi navedeno ustavno in zakonsko določbo. Njegov položaj je izenačen s položajem sodnika, predvidenim v določbi 5. točke 71. člena ZPP. Prizadeti stranki zato ni treba posebej dokazovati, da obstoje okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranosti (6. točka 71. člena ZPP). Izločitev je podana po zakonu, brez posebne sodne odločbe.
ZOR člen 53, 53/2.SZ člen 58. ZPP (1977) člen 186, 186/2, 382, 382/3, 385, 385/3.
najemna pogodba za določen čas - prenehanje najema - nagibi za sklenitev pogodbe - nedopusten nagib - - tožba na izpraznitev stanovanja - revizija - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v nasprotni tožbi
Toženec ni uspel dokazati zatrjevanega nagiba za sklenitev najemne pogodbe za določen čas, ki naj bi bil v pričakovano boljši situaciji za pridobitev socialnega stanovanja in ki bi tudi sicer moral bistveno vplivati na njegovo odločitev za podpis pogodbe (določba drugega odstavka 53. člena ZOR). Materialnopravno pravilna je odločitev sodišča prve stopnje o ugoditvi izpraznitvenemu tožbenemu zahtevku in sodišča druge stopnje o zavrnitvi toženčeve pritožbe proti tej odločitvi.
ZDen člen 51, 68.ZLPP člen 11.ZUP člen 208, 208/2, 242, 242/2.
zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba - zavezanci - zahteva in odločba - oblika in sestavni deli odločbe
Za zavarovanje denacionalizacijskih zahtevkov ni bistvena pravna podlaga podržavljenja, niti status nepremičnine ob podržavljenju (zaplenjene njivske in travniške površine), temveč je bistveno, za kakšne vrste zemljišča gre po sedanjem stanju (gozd, kmetijsko zemljišče, zazidano stavbno zemljišče s funkcionalnim zemljiščem ali nezazidano stavbno zemljišče) in v premoženju katere pravne osebe (zavezanca) so stvari, ki naj bi se po ZDen vrnile glede na vloženo zahtevo za denacionalizacijo (68. in 51. člen ZDen ter 11. člen ZLPP).
ZOR člen 141, 141/1, 591, 591/1, 592, 592/2. ZPP (1977) člen 7, 7/2, 190, 190/1, 385, 385/3.
najem - oderuška pogodba - oderuške obresti - dokazno breme - odtujitev v najem dane stvari - odtujitev po izročitvi v najem - dejanska podlaga tožbenega zahtevka
Kdaj je pogodba (njen del) oderuška, določa 1. odstavek 141. člena ZOR. Dejstva, ki opredeljujejo pogodbo kot oderuško, mora zatrjevati in dokazati tisti, ki zatrjuje oderuštvo.
Najemniku ni treba z novim najemodajalcem, ki je zaradi nakupa predmeta najema vstopil v obstoječo najemno pogodbo, skleniti nove pogodbe, če nobena stranka najemne pogodbe tega ne zahteva. Ker v obravnavanem primeru ni trditve, da je takšna zahteva bila, tožeči stranki ni bilo treba plačevati novim najemodajalcem višje najemnine od tiste, ki je bila določena z najemno pogodbo.
posojilo - obveznosti posojilojemalca - vrnitev posojila - revizija - revizijski razlogi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po določbi tretjega odstavka 385. člena ZPP dokazne ocene in dejanskih ugotovitev v sodbi sodišča druge stopnje revizijsko ni mogoče izpodbijati. Revizija pa predlaga prav to. Ne ponuja drugačne pravne presoje. Vztraja pri zanikanju obstoja posojilnega pravnega razmerja; uporabo določb ZOR o posojilni pogodbi torej sprejema, zanika le obstoj dejstev, ki bi posojilno razmerje potrjevala. Ob takem stališču pa revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan.
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in strah (zvin vratne hrbtenice).
ZOR člen 73, 126, 131, 454, 454/1. ZTLR člen 33. ZPP (1977) člen 188, 188/2.
prodaja nepremičnine - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - kdaj pogodbe ni mogoče razdreti - neizpolnitev neznatnega dela obveznosti - izstavitev zemljiškoknjižne listine
Neizdaja za zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice sposobne listine ne predstavlja neizpolnitve le neznatnega dela prodajalčeve obveznosti. Če prodajalec ni omogočil prenosa lastninske pravice na kupljeni nepremičnini, je kupcu onemogočil razpolaganje s kupljeno nepremičnino, prav razpolaganje pa je ena od temeljnih upravičenj lastninske pravice. Zato je v takem primeru materialnopravno zmotna uporaba 131. člena ZOR o nemožnosti razdrtja pogodbe zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti.
hišni pripor - sklep o zavrnitvi predloga za odreditev hišnega pripora - dovoljenost izpodbijanja z zahtevo za varstvo zakonitosti
S pravnomočno odločbo, katero zagovorniki obt. D.S. izpodbijajo z zahtevo za varstvo zakonitosti, ni bilo odločeno o odreditvi ali podaljšanju pripora, pač pa je bil zavrnjen predlog za odreditev hišnega pripora. Zoper tako pravnomočno odločbo glede na določilo 420.čl. ZKP ni mogoče vložiti navedenega pravnega sredstva.
V zakonu je predvidena enotna denarna odškodnina za posamezne oblike nepremoženjske škode kot so telesne bolečine, strah, duševne bolečine in druge oblike, ki so primeroma navedene v 200. členu ZOR. Zato v tožbenem zahtevku izvedena delitev odškodnine za primarni in sekundarni strah in za različne vrste duševnih bolečin zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti nima opore ne v zakonu in ne v sodni praksi.
prodaja - odgovornost za pravne napake - učinki razdrte pogodbe
Avtomobil, ki ga je toženec prodal tožeči stranki, je bil ukraden in zato obremenjen s pravno napako, ki je izključevala pravico tožeče stranke, da ga pridobi v svojo last (2. odst. 121. čl. in 508.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Ker je bil avtomobil, potem ko se je izkazalo, da je ukraden, tožeči stranki zasežen in je s tem prišlo do evikcije, je bila pogodba razdrta po samem zakonu (510. čl. ZOR).