ZOR člen 132, 600, 608, 608/2, 613, 622. ZPP (1977) člen 71, 71-5, 71-6, 73.
izločitev sodnika - sodelovanje pri izdaji ene od odločb nižjega sodišča - nepristranost sodnika - zahteva za izločitev - pogodba o delu - razveza pogodbe zaradi odstopa od dogovorjenih pogojev - učinki razdrte pogodbe
Če po določilu drugega odstavka 608. člena ZOR prevzemnik dela ne izpolni naročnikove zahteve do izteka dogovorjenega roka, lahko le-ta pogodbo razdre in zahteva povrnitev škode. V primeru razdrtja pogodbe nastopijo za pogodbenika učinki razdrte pogodbe iz 132. člena ZOR, ki določa v drugem odstavku, da ima stranka, ki je popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, pravico do vrnitve tistega, kar je dala.
ZLPP člen 10, 11, 13, 13/1, 14, 15, 15/1, 20, 37, 37/3.ZUP člen 49. Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij, člen 9-1.
odobritev programa lastninskega preoblikovanja podjetja
V primeru pravočasno vloženega predloga za izdajo začasne odredbe po 1. in 11. členu ZLPP je lastninsko preoblikovanje mogoče, če otvoritvena bilanca podjetja, predložena v postopku preoblikovanja, ne zajema stvari ali lastninskega deleža, zavarovanega s pravnomočno začasno odredbo, ali po pisnem sporazumu med upravičencem in zavezancem o izločitvi sredstev oz. o prenosu lastninskega deleža na Sklad RS za razvoj.
pravice in dolžnosti zakoncev - dolžnost preživljanja - preživnina za nepreskrbljenega zakonca - pravica preživninskega zavezanca do izbire načina preživljanja - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem
Šele povezava med 50. in 131. členom ZZZDR omogoča pravilno razlago pojma nepreskrbljenosti, ki je temeljna predpostavka za prisojo preživnine zakoncu.
Način preživljanja zakonca lahko izbere zavezani zakonec in ne preživninski upravičenec.
ZTuj člen 14, 23.ZUP člen 4, 4/2. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah člen 17.
dovoljenje za začasno prebivanje - prosti preudarek
Dovoljenje za začasno prebivanje se lahko zavrne osebi (14. člen ZTuj), če upravni organ ugotovi kakršenkoli razlog, zaradi katerega bi mu sicer lahko odpovedal prebivanje (23. člen ZTuj).
Zavrnitev prošnje za začasno prebivanje iz razlogov varnosti za varnost in obrambo države tudi ne pomeni posega v tožnikovo družino in njeno varovanje v nasprotju z ratificiranimi mednarodnimi konvencijami (8. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in 17. člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah).
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - individualizacija odškodnine - upoštevanje sorazmerja z odškodninami, dosojenimi v RS
Sodna praksa je bistveno obširnejša kot le en primer, na katerega se sklicuje pooblaščenec tožeče stranke. Polemiziranje in primerjava le z eno odločbo bi tako res lahko predstavljala zmotno uporabo materialnega prava. Ker pa je sodišče pri odmerjanju odškodnine upoštevalo tudi siceršnjo sodno prakso, revizijsko sodišče lahko ugotovi le, da je materialno pravo pravilno uporabljeno.
V postopku zavarovanja z začasno odredbo ni mogoča smiselna uporaba določil ZIZ (239. člen), po kateri
- sklepa o ugovoru ni potrebno obrazložiti, če sodišče predlogu za izvršbo ugodi (84. odstavek 44. člena)
- sodišče prve stopnje ugovor zoper sklep o izvršbi, za katerega ugotovi, da ni utemeljen, odstopi višjemu sodišču, da odloči o njem kot o pritožbi (2.odst. 54. člena).
Sodišče prve stopnje:
- mora zato sklep o začasni odredbi vedno obrazložiti,
- je pristojno za odločitev o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi tudi takrat, kadar ugotovi, da ni utemeljen.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravni posel - darilo - preklic darila - priposestvovanje lastninske pravice na stvari v družbeni lasti
Enostranski delni preklic darila je možen - po pravnih pravilih ODZ le zaradi velike nehvaležnosti obdarjenca in zato, ker je darovalec zašel v pomanjkanje. Izjava o preklicu darila, v kateri se te okolnosti ne zatrjujejo, nima pravne veljave.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživljanje otroka - višina preživnine - možnosti preživninskega zavezanca - potrebe upravičenca do preživnine
Premoženjske razmere kot merilo za presojo možnosti preživninskega zavezanca (79. v povezavi z 78. in 123. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list SRS, št. 14/89, preč.b., v nadaljevanju ZZZDR), so pravni standard. Njegovo vsebino ugotovi sodišče na podlagi splošno znanih dejstev, življenjskih izkušenj in dejstev, ugotovljenih v vsakem primeru posebej.
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženost ter strah.
ZZZDR člen 51, 58, 59, 60. ZPP (1977) člen 187.ZNP člen 118, 128, 129.
premoženjska razmerja med zakonci - dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska skupnost) - skupno premoženje - ugotovitev deležev na skupnem premoženju - postopek za delitev skupnega premoženja - civilna delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku
Po oceni revizijskega sodišča ni zakonske ovire za uveljavljanje zahtevkov, ki merijo na civilno delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku (brez predhodnega nepravdnega postopka in morebitne napotitve na pravdo), seveda le, če to upravičujejo posebne okoliščine, ki jih je zato v pravdnem postopku nujno ugotoviti. Tako načelno stališče je izraženo že v dosedanji sodni praksi.
Pri presoji utemeljenosti dajatvenega zahtevka namesto stvarnopravnega je potrebna previdnost in posebno skrbna presoja okoliščin, ki vplivajo na odločitev o utemeljenosti dajatvenega zahtevka. Stvarnopravno upravičenje je namreč nastalo po zakonu samem, torej originarno, lastninska pravica pa je najmočnejša (stvarna) pravica.
komisija - obseg poslov, ki jih je dolžan opraviti komisionar
Izvedba poglavitnega komisijskega posla praviloma vključuje tudi razne stranske posle, ki so potrebni za izvedbo poglavitnega. Kateri so ti stranski posli, zavisi od poglavitnega posla in dogovora strank komisijske pogodbe v vsakem posameznem primeru. Ni zakonske določbe, po kateri bi moral komisionar izvesti vse potrebne stranske posle. Lahko jih izvede tudi komitent sam. Če to stori, posel sam ne izgubi narave komisijskega posla, če so sicer glede poglavitnega posla izpolnjene predpostavke komisije.
zakup - vrnitev v zakup dane stvari - razvezni pogoj - rok
Temeljna razlika med pogojem in rokom je v tem, da je rok bodoča gotova okolnost, pogoj pa bodoča negotova okolnost. Oba pa omejujeta (veljavnost, trajanje) pravne posle: s pogojem se reden in pričakovan pravni učinek pogodbe napravi odvisnega od nastopa oziroma nenastopa nekega bodočega negotovega dejstva (okolnosti); z rokom pa se pravni učinek pogodbe napravi odvisnega od poteka določenega časa, ker ta ne nastopi pred potekom določenega roka ali pa preneha po njegovem poteku. Tako odložen ali razvezen ne more biti le pogoj ampak tudi rok. Na navedeno prepletenost obravnavanih institutov kaže tudi določilo 78. člena ZOR, po katerem se pravila o pogoju uporabljajo tudi za tolmačenje rokov. Pravnoteoretično sta tako pravilna oba pristopa, odločilen pa zaključek obeh, da je pravni učinek pogodbe prenehal.
zahteva - občevanje organov in strank - vloge - vračanje premičnin
V b) točki 2. odst. 62. čl. ZDen je določeno, da je zahtevi (za denacionalizacijo) potrebno priložiti potrdilo o vpisu upravičenca v evidenco o državljanstvu. Brez takega potrdila vloga ni popolna in jo upravni organ ne more obravnavati. Postopek upravnega organa z nepopolno vlogo pa ureja 68. člen ZUP.
Res, da ima zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki je že spričo svojega namena (z nekaterimi izjemami) materialnopravne narave, določbe o razlagi pogodb (99. do 102. člen). Vendar velja v pravni teoriji pretežno, v sodni praksi pa domala vselej, da je ugotavljanje pomena in učinkov pogodbe pravno vprašanje, v kakšnih okoliščinah je bila sklenjena, kaj sta z njo stranki zasledovali oziroma kakšen je bil njen namen in skratka kakšna je bila njena vsebina, pa je dejansko vprašanje.
ZUP člen 66, 66/3.ZPIZ člen 247, 248, 248/1. Uredba o vknjižbi lastninske pravice na državnih nepremičninah člen 1, 4.
kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja - upravičenje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - občevanje organov in strank - vloge
Uredba o vknjižbi lastninske pravice na državnih nepremičninah (Ur.l. FLRJ, št. 58/47) je bila osnova za vknjiženje že državne lastnine v zemljiško knjigo in ne osnova za podržavljenje nepremičnin.
SZ člen 117, 126, 128, 128/2. Uredba o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA člen 1, 2, 2/1.
Zakonske določbe o privatizaciji se uporabljajo le za zasedena stanovanja, pa naj jih uporabljajo za prebivanje (nekdanji) imetnik stanovanjske pravice ali njegovi družinski člani. Drugačno razumevanje obravnavanega problema bi pomenilo zlorabo pravice do odkupa stanovanja, ki je pridržana le določenim osebam, ki so v določenem razmerju do stanovanja. Vsaka pravica ima namreč svoj namen, cilj in svojo družbeno, socialno funkcijo. Takšen namen in takšna funkcija sta "nad" pravico samo. Zato se je uveljavilo splošno sprejeto načelo civilnega (in ne samo tega) prava o prepovedi zlorabe pravic, ki jih sicer priznava ali ustanavlja zakon (na primer na obligacijskem področju - prvi odstavek 13. člena zakona o obligacijskih razmerjih, na stvarnopravnem - drugi odstavek 4. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, na civilnopravnem - 9. člen in tretji odstavek 3. člena ZPP).
Ni se mogoče strinjati z revizijskim stališčem, da je potrebno šteti pri privatizaciji tako imenovanih vojaških stanovanj, za kar gre v tej zadevi, kot prelomni trenutek uveljavitev uredbe, se pravi 8.1.1993. Ta uredba namreč ureja le izvedbo privatizacije (1. člen uredbe). Spričo pravne narave takšnega splošnega akta kot je uredba, same privatizacije tako ali tako ne bi mogla urejati. Privatizacijo ureja in s tem tudi pravico do odkupa stanovanja SZ (prvi odstavek 2. člena uredbe) in je tako potrebno uporabiti v takšnih primerih, kot je obravnavani, SZ. Uredba je le premaknila začetek teka rokov na datum njene uveljavitve in določila organe, ki izpeljejo privatizacijo, določila, da so sredstva, pridobljena s prodajo stanovanj, prihodek državnega proračuna, in kdo je zavezanec v denacionalizacijskem postopku za takšna stanovanja.