ZPP (1977) člen 338, 354, 354/2-13.ZDPra člen 1, 9.ZSKZ člen 3, 6.
zahteva za varstvo zakonitosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka (člen 354/2-13 ZPP) - razlogi o odločilnih dejstvih - pravdne stranke in njihovi zakoniti zastopniki - pristojnosti Državnega pravobranilstva RS - zastopanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Sodba sodišča prve stopnje ne vsebuje podatkov o dejstvih, ki so nujno potrebna za uporabo predpisov, in ne navedb predpisov, na katere je sodišče oprlo sodbo. Ker nima obveznih sestavin, ki jih zahteva 338. člen ZPP, je ni mogoče preizkusiti.
pridobitev državljanstva - pridobitev državljanstva z naturalizacijo
Pri ugotavljanju nevarnosti za javni red po določbi 3. odst. 40. čl. ZDRS v zvezi z 8. točko 1. odst. 10. čl. tega zakona je narava kaznivega dejanja lahko pomembna, če pogojna obsodba ni izbrisana (102. in 103. člen KZ RS).
revizija - dovoljenost revizije - pravni interes za vložitev revizije
Skupni otrok je postal polnoleten, zato ni več mogoče sodno odločati o njegovi vzgoji in varstvu ali o tem, pri katerem od staršev bo živel. Zato v taki situaciji, ko pride do umika tožbe za spremembo sodne odločbe o varstvu in vzgoji otroka, ker je otrok med postopkom postal polnoleten, tožena stranka nima pravnega interesa za vložitev revizije proti sklepom nižjih sodišč o umiku tožbe.
razmerja med starši in otroci - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola
Samo dosežena polnoletnost otroka, ki se redno šola, ni razlog za prenehanje preživninske obveznosti, ki je bila sodno določena za prej še mladoletnega otroka.
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti (zvin vratne hrbtenice).
Asignacija ni pogodba. Sestavljata jo dva enostranska pravna posla - dve pooblastitvi. S prvo pooblasti asignant asignata, da opravi dajatev na račun asignanta, z drugo pa asignatarja, da sprejme dajatev od asignata. Ta dvojna pooblastitev je z vidika asignanta ekonomsko in pravno nedeljiva celota, ki je v okviru pravnega dejanja asignacije ni mogoče ločevati.
Pravno dejanje asignacije je izpodbojno po 125. členu ZPPSL (ob izpolnitvi ostalih predpostavk izpodbojnosti) takrat, kadar stečajni dolžnik kot asignant plača svojo obveznost svojemu upniku asignatorju tako, da svojega dolžnika - asignata pooblasti da svoj dolg namesto njemu (asignantu) plača asignatorju.
Ob upoštevanju dejstva, da tožena stranka tekom postopka nikoli ni nasprotovala tožbenim trditvam, da je tožeča stranka podala zahtevo za odkup stanovanja in nadaljnjega dejstva, da je tožničin mož kot imetnik stanovanjske pravice pred vložitvijo tožbe, ob vložitvi tožbe in tudi med celotnim pravdnim postopkom, v katerem nastopa celo kot pooblaščenec tožeče stranke, soglašal s tem, da stanovanje odkupi tožnica kot njegov ožji družinski član, je materialnopravno zmoten zaključek pritožbenega sodišča, da tožeča stranka s tožbo ne more zahtevati odkupa stanovanja.
povzročitev škode - odgovornost za škodo od stvari, ki je izvor večje škodne nevarnosti - objektivna in krivdna odgovornost imetnika stvari (delodajalca) - nesreča pri delu - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Kljub presoji, da je podana odgovornost lastnika stružnice ne glede na krivdo, pa sta sodišči druge in prve stopnje še ugotovili, da je do škodnega dogodka in nastanka škode prišlo tudi po krivdi lastnika stružnice. Ta stružnice ni pravilno lociral (postavljena je bila preblizu stene, zaradi česar je bilo ovirano delo z obdelovanci); dopustil je, da je bila odprtina, skozi katero so se potiskali daljši obdelovanci, improvizirana, kar je zmanjševalo delavčevo koncentracijo pri delu in s tem pozornost na nevarna območja stroja; delovnega procesa ni zavaroval, čeprav bi to lahko storil na enostaven način tako, da bi bil obdelovanec (kovinska palica), ki je štrlel štirideset centimetrov v tožnikov delovni prostor, in se vrtel z veliko hitrostjo in pri tem opletal, nameščen v cevno vodilo itd.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otrok - dodelitev otroka - koristi otroka
To, da toženec za mlajšo hčerko lepo skrbi, ne pomeni nič drugega, kot da ravna kot oče in da je sposoben skrbeti za mlajšo hčerko, in ne izpodbija utemeljene presoje sodišča druge stopnje, da je tožnica vsaj toliko osebnostno primerna kot toženec, da ji sodišče tudi mlajšo hčerko zaupa v varstvo in vzgojo. Vse to, ob argumentu pomembnosti in potrebnosti pozitivne identifikacije deklice te starosti z materinim likom in negativni prognozi glede toženčeve sposobnosti, da ji to zagotovi - je narekovalo, da jo sodišče ob razvezi zakonske zveze njenih staršev zaupa v varstvo in vzgojo njeni materi. Prav otrokove koristi pa so po določbah 78. člena ZZZDR odločilne za presojo, kateremu izmed staršev naj se mladoletni otrok zaupa v varstvo in vzgojo.
SZ člen 112, 117, 125, 125/3. ZTLR člen 11, 11/2.ZZD člen 245, 269, 270.
društvo - lastninska pravica društva - pridobitev lastninske pravice na stanovanju pred uveljavitvijo SZ - nakup nepremičnine z družbenimi sredstvi - pridobitni način - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - privatizacija stanovanj - dolžnost društva prodati lastniško stanovanje po določilih SZ o privatizaciji
Zveza društev je lahko pridobila lastninsko pravico pred uveljavitvijo SZ s kupno pogodbo, čeprav je bila kupnina zbrana iz družbenih sredstev. Zato ni zavezana k prodaji stanovanja po privatizacijskih predpisih.
Glede na dogovorjeno obveznost najema je utemeljen zaključek, da je predmet sporne spolnitve strogo določen to je species. Pri tako dogovorjenem predmetu izpolnitve tožnik po zakonu nima pravice izbire, to je pravice zahtevati od toženke, da mu na podlagi najemne pogodbe z dne 30.12.1994 izroči v najem povsem druge prostore.
Tožnikov zahtevek, da mu toženka izroči nedoločeno število prostorov v drugih objektih, ki niso predmet dogovorjene najemne pogodbe z dne 30.12.1994, po povedanem nima podlage v zakonu (kot je to vsebinsko pravilno odločilo sodišče druge stopnje).
23. člen zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur. list SRS, št. 18/74, naprej ZPSPP) res določa, da preneha najemna pogodba tudi, če preneha predmet najema.
Tega določila ni mogoče razumeti tako, da je najemodajalec vedno prost s pogodbo prevzete obveznosti, če je predmet najema uničen. Najemna pogodba je dvostranski obveznosten, odplačen in trajen posel tudi po določbah ZPSPP. Tudi za najemne pogodbe, sklenjene po določbah navedenega zakona, veljajo temeljna načela obligacijskega prava, med drugim načelo vestnosti in poštenja (12. člen zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), načelo prepovedi zlorabe pravic (13. člen) in dolžnost izpolnitve obveznosti (17. člen).
ZDen člen 19, 19/1-1.ZSKZ člen 14, 14/2, 20.ZUP člen 7, 8, 49, 136, 137, 242, 242/2.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - vrnitev v last in posest
Tožena stranka je utemeljeno odpravila prvostopno delno odločbo o vrnitvi nepremičnin denacionalizacijskemu upravičencu v last in posest, ker jo je prvostopni organ izdal, ne da bi popolno ugotovil vsa odločilna dejstva in okoliščine s tem, da zlasti ni jasno ugotovil, ali obstojijo okoliščine, ki bi preprečevale denacionalizacijo zemljišč z vrnitvijo v last in posest (1. točka 1. odstavka 19. člena ZDen).
odškodnina - uveljavljanje pravic - organi postopka - razlastitev s plačilom odškodnine - druga odškodninska razmerja - občevanje organov in strank - vloge - pristojnost
Glede na opredelitev pristojnosti upravnih organov v postopkih denacionalizacije, ugotovitev upravnega organa, da vlagatelj zahteve ni upravičenec do denacionalizacije niti na podlagi 3. čl., niti na podlagi 4. čl. ZDen, ne pomeni, da upravni organ ni pristojen za vodenje in odločanje v postopku denacionalizacije, temveč, da vlagatelj ni upravičen za uveljavljanje pravic iz ZDen.
Pri eventualni kumulaciji zahtevkov gre za samostojne zahtevke, le da jih sme sodišče obravnavati združeno, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji (drugi in tretji odstavek 188. člena ZPP). Zato je potrebno dovoljenost revizije presojati posebej glede odločitve o vsakem izmed zahtevkov.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina za primer težke invalidnosti družinskega člana (otrok) - individualizacija odškodnine
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženost ter duševne bolečine zaradi težke invalidnosti otroka.
odgovornost za drugega - odgovornost vzgojnega zavoda za mladoletnika - opravljanje nadzorstva
Določilo 1. odstavka 167. člena ZOR gradi odgovornost na domnevi, da je do škodnega dogodka prišlo zaradi tega, ker mladoletnik ni bil pod zadosti skrbnim nadzorom. Odgovornost to je krivda vzgojnega zavoda se torej predpostavlja. Te odgovornosti pa je prost, če uspe dokazati, da je opravljal dolžno nadzorstvo oziroma da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu. Ker pa je bilo ugotovljeno, da toženka v obravnavanem primeru ni postopala tako, kot bi morala po svojih pravilih, po katerih bi ji občan po končanem delu moral vrniti gojenca, toženka res ni dokazala, da je opravljala nadzorstvo na tak način, kot je bila dolžna ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu.
odškodnina - uveljavljanje pravic - organi postopka - razlastitev s plačilom odškodnine - druga odškodninska razmerja - občevanje organov in strank - vloge - pristojnost
Glede na opredelitev pristojnosti upravnih organov v postopkih denacionalizacije, ugotovitev upravnega organa, da vlagatelj zahteve ni upravičenec do denacionalizacije niti na podlagi 3. čl., niti na podlagi 4. čl. ZDen, ne pomeni, da upravni organ ni pristojen za vodenje in odločanje v postopku denacionalizacije, temveč, da vlagatelj ni upravičen za uveljavljanje pravic iz ZDen.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - spremenjene razmere - sprememba naturalnega preživljanja v dosmrtno denarno rento
Ko gre za spremembo naturalnega preživljanja v denarno rento, te ni mogoče določiti glede na tožničine preživninske potrebe in glede na toženčeve preživninske zmožnosti, pač pa glede na vrednost dogovorjenega dosmrtnega preživljanja.
razdedinjenje nujnih dedičev - vzroki razdedinjenja - kršitev zakonite in moralne dolžnosti do zapustnika - pritožba - nova dejstva in novi dokazi
Razdedinjenje je civilnopravna sankcija zaradi hujšega zanemarjanja zakonskih ali moralnih obveznosti dediča do zapustnika. Zato je pomemben tudi dedičev odnos do lastnega ravnanja, ki mora biti zakrivljeno. V obravnavani zadevi sta obe nižji sodišči ugotovili, da je imela zapustnica na podlagi dogovora svojih treh hčerk zagotovljeno vso potrebno pomoč v starosti in v bolezni, da ravnanje obeh kasneje razdedinjenih hčerk zato tudi objektivno gledano ni bilo hujše narave, razlogi popolne prekinitve vseh odnosov pa niso bili na njuni, pač pa na zapustničini strani.
Pri uveljavljanju pritožbenih novot mora po izrecni določbi 1.
odstavka 352. člena ZPP pritožnik, ki se sklicuje na nova dejstva, navesti dokaze o teh dejstvih, pritožnik, ki predlaga nove dokaze, pa mora navesti dejstva, ki jih želi z njimi dokazati. Pritožbena trditev v zvezi z novo pričo I. R., ki da ve za drugačna dejstva glede pretrganja medsebojnih odnosov, pa je samo pavšalna.